MOJCAS

Z Bejbimanco na sprehodu

100%

0%

Sinoči sem šla spat z laptopom. Pozno v noč sem še klofala po njem in ker nisem želela zraven zaspati, sem poslušala muziko, vendar sem si iz obzirnosti do ostalih prebvalcev hiše nadela slušalke, ker muzika, ki jo jaz poslušam ni ravno material za spanje, pa tudi raje imam musko bolj naglas kot potiho. 

Enkrat vmes pa se mi je zazdelo,  kot da nekdo nekaj govori, pomislila sem, da moja starša skačeta okoli in si snamem slušalke…poslušam in nič…vse tiho…slušalke gredo nazaj na ušeska in  delam dalje…nato pa zopet zaslišim nekaj…zazdi se mi, da laja Brin. Spet snamem slušalke, poslušam in…nič. Ponovim vajo od prej, a zopet zaslišim neko hecno stokanje…pa si že mislim, kateri kreten je šel pa seksat v avtu pred našo bajto! Snamem slušalke in takrat slišim glasno smrčanje, pihanje in piskanje iz nosa…nikogar drugega kot…naše mucke Roni.

Frajla je tako nenormalno glasno smrčala na robu moje postelje, da je preglasila celo Jamesa Hetfielda oz. kar celo Metallico v mojih ušesih. Pobliže sem si jo ogledala, saj je bilo smrčanje res neznosno, tako da sem že mislila, da je kaj narobe z njo oz. njenimi dihali (naš pokojni muc Miki, je imel namreč astmo), pa je bila frajla samo zelo sproščena, kar je dokazala s spontanim prevratom na hrbet v stilu - nozdajmepašemalopobožajkosižetu… 

Upam samo, da se mački ne vržejo po lastniku :D  

Tale video naše frajle je sicer že bil objavljen, a ga je vedno fino pogledat:

 .

.

Pa še sinočnja novica…Pikina muca Muca je ponoči prvič postala mlada mačja mamica 4-im mačjim korenjakom. To je pa ta frajla:

.

100%

0%

Očitno moram med svoje hobije vpisati tudi ‘igranje z lastnim zdravjem’ in/ali ‘neupoštevanje dobronamernih nasvetov glede zdravja’. Imam namreč neko težavo, ki se mi ne zdi ravno življenjsko pomembna, je pa še kako nevarna, če jo ignoriraš, kot jo uspem jaz. Imam nekaj, kar so sanje vsake žene alkoholika, da bi doletelo njihovega moža…torej…ne čutim žeje in zato ’pozabim’ piti vodo in druge tekočine. Zato mi sestrična občasno pošlje kak mail z naslednjo vsebino:”PIJ; PIJ; PIJ!”

Kakšna vsaj 2,5 litra popite vode oz. tekočine na dan…pri meni je kozarec vode popit v enem dnevu že svojevrsten dosežek. To je težava, ki se mi vlače že iz otroštva, nekajkrat (ponavadi v poletnih mesecih) je moje telo reklo STOP in to tako, da sem sredi belega dne omedlela. To se sicer ni dogajalo pogosto, se pa je. V zadnjih 10 letih pa nikoli, ker sem malce bolj odgovorna…ya, I wish…

V zadnjih nekaj dneh pa je bilo moje počutje precej klavrno, saj me je mučila alergija, ta je bila kriva tudi za moji vneti očesi, sledilo pa je slabo počutje, slabost, ‘vrtenje v glavi’ (ne kot posledica alkoholiziranosti ), pa še nekaj drugih znakov, ki so tipični za dehidracijo (ne bom jih našteva, da ne izpadem še bolj zmedeno bitje kot sem že izpadla :D). Seveda, ko sem jaz (BRIHTA!) ugotovila, kaj je težava mojega slabega počutja, je bilo že kind of pozno. Treba se je bilo uleči, kar pa ni bilo tako prijetno kot bi ležanje moralo biti…zdaj se nacejam z vodo, da je kar veselje…

Počutje se sicer izboljšuje, ampak mora telo nadoknaditi še precej izgubljene tekočine, kar se vidi tudi na moji (zaradi tega vedno) izsušeni koži.

V glavnem…v zadnjih dneh so se temperature precej dvignile in tudi sonce je močno, zato ne pozabite: PIJTE, PIJTE, PIJTE! In ne mislim alkohola, pa ne samo, ker vas bodo hitro zahakljali policisti Pa tudi kava ni tista tekočina, ki jo vaše telo potrebuje. Vsak kozarec alkohola ali kave bi baje morali poplakniti vsaj z enim kozarcem 1 dl vode.  Sploh v poletnih mesecih.

Sicer si strokovnjaki niso enotni, koliko tekočine naj bi človek res spil na dan, a jasno je, da katerakoli skrajnost ni dobra. Zasledila sem članek Jeremya Laurenca v Independent-u, ki razbije mit o 8-h kozarcih vode na dan. Trdi, da ljudje dobimo precej oz. zadosti tekočine tudi iz hrane, da prekomerno pitje vode vzpodbujajo podjetja, ki proizvajajo ustekleničeno vodo. Seveda je govora o skrajnostih.

V določeni meri se strinjam z omenjenim člankom. Človek ima namreč mehanizem lahkote in žeje, ki bi (v normalnih pogojih) človeku sporočala, kdaj je čas za hrano in pijačo ter koliko je resnično potrebujemo. Mehanizem žeje, bi nam moral sporočiti, koliko tekočine še potrebujemo, ker je nismo dobili preko zaužite hrane in pijače, ki smo jo spili spotoma čez dan in ne bi bilo potrebno nobeno ’siljenje’ z vodo. Ker pa sta v modernem svetu hrana in pijača sredstvi za zadovoljevanje psihičnih potreb¹, sta ta dva mehanizma postala povsem neuporabna, kar se tiče človekovih fizioloških potreb. Se spomnite nasvetov pri dietah - pitje vode naj bi pregnalo lakoto. Pri tem gre pravzaprav za prekanaliziranje psihične odvisnosti s hrane na pijačo. Princip zdravljenja odvisnosti pokojnega dr. Ruglja (ne me jemati za besedo, ker nisem ekspert, moje mnenje temelji le na tem, kar sem pač prebrala, slišala…) je bilo menda kanaliziranje odvisnosti, pa ne tiste fizične, ampak mentalne. Odvisniki (alkoholiki, odvisniki od iger na srečo, odvisniki od seksa itd…) so na veliko tekali, kadili itd… Pri pitju vode pri dietah gre samo za psihično zadovoljevanje lakote, fiziološke potrebe po hrani (in snoveh, ki jih ta vsebuje - vitamini, beljakovine, škrob, OH,…in pa tudi kalorij (energija)) vam voda pač ne more nadomestiti.

No ja…najbolje je poslušati svoje telo, samokritično presoditi kdaj ste res lačni, kdaj pa samo nesrečni, ter spiti kak kozarec vode preveč kot pa premalo. In v ničemer pretiravati.

O svoji nezmožnosti občutiti žejo pa imam tudi svojo teorijo, a  jo bom raje zadržala zase Pravijo, da je to, da problem prepoznaš že polovica rešitve problema Time for Save the Sahara Project

100%

0%

1. Menim, da je to produkt povojnih časov, dvigu standarda v zahodnem svetu, presežku hrane in njeni razmeroma nizki ceni.[hitr nazaj!]

Hmmm…ne najbolje…ampak okey…who cares…

• Letos mi jo je cvetni prah precej zagodel…zdaj se mi je vnelo še oko…ni luštn…kar pomeni, da okoli hodim kot zombi oz. me brez sončnih očal težko vidiš. Najs…
• Nekatere stvari prihajajo k svojemu koncu. Končno. Drugo se šele dobro začenja. Končno.
• Še zmer čakam na tisto kavo…
• Vse me mine, ko vidi, kako neprofesionalni znajo biti tisti, s katerimi po sili razmer poslovno sodelujem…ne več dolgo.
• Vračam se v rokomet In če bi prej pogruntala, da me sem in tja kliknejo v španskem Ciudadu, potem bi kdaj pa kdaj napisala kaj o Pajotu in Zormanu. Čestitke za evropski naslov in lep pozdrav Pajotovi simpatični družinici!
• Čestitke za poroko Ivu in Brigiti!
• Začenjam projekt OI 2008 - kar ne pomeni, da bom šla na OI, ampak dan pričetka je tudi rok, do katerega se moram spet spraviti v formo kot sem bila pred poškodbo kolena. Ne gre za dieto, ampak za nabiranje kondicije in mišic.
• Tudi jaz imam psa, remember… Naš brakjazbečar Brin. Povsem nevzgojen, trmast, nagajiv in dober lovski pes (tega vam ni treba vedet)…

.

• Danes oddam neko zgodbo…držte pesti…
• V nedeljo sem bila po dolgem času zopet na kasaških dirkah, kjer sem bila včasih stalen inventar…japp, se pač zgodi… V nedeljo se je izplačalo iti že zato, da sem videla nekatere ljudi, ki jih že nekaj časa nisem.

Piton I - lani zmagovalec kasaškega derbija, letos prvi štart v nedeljo

(Fotke by me)

• Ugotovila sem, da sem vozila že več kot polovico avtomobilov od naših najbljižjih sosedov
• Zadnjič gledala film Secretary in bila navdušena.
• Še vedno mi sedejo rock klasike…Metallica, Bon Jovi, Gunsi, Bruce, Eric, U2,…
• Danes pa mi sede malo klasike zmešane s popom :D Zvečer greva s Petro na koncert Eroice.
• Ugotovila sem, kaj se je zgodilo sodobnim moškim - ženska emancipacija…ampak to ni izgovor, da so se kar vdali…
• Okey, dost bo…vsega tako ali tako ne morem in vsega kar bi rada povedala, ne smem napisat…

100%

0%

Danes me zanima vaše mnenje o smrtni kazni.

Da ali ne?

So kazni lahko pravične, morajo biti pravične?

Povejte tudi svoje mnenje o kazni, ki bi jo po vašem mnenju morali dodeliti Josefu Fritzlu.

0%

0%

Že 10 minut se smejim temu nesmislu…Murni me je razveselila z  naslovom v eni od rumenih revij (se mi zdi, da je tam to videla)…Naslov v reviji se glasi: ”Našla sem moškega z možgani!” In zdaj pozor! To je začivkala Sabina Remar o svojem novem sanjskem moškem, kmalu pa tudi sostanovalcu…pozor…pozor…to je…Sebastjan Cimerotič…Hahahahaha….

umiram od smeha… 

. 

Vir foto: Delo.si 

Zdaj sem se malo zamislila na Sabinino izjavo…torej…

a) Uboga Sabina je doslej spoznava samo moške dobesedno brez organa, ki se mu reče možgani?

b) Se je zmotila in je mislila, da je našla moškega z ravno toliko možgani kot jih ima sama.

c) Sabina je strašno obupana…

d) Sabina ima strašno nizke kriterije za to, kaj je pameten moški.

In kdo se najslajše smeji? Vetrjetno Cime - no pa sem negirala svoje prepričanje, da -milo rečeno- ni ravno brihta  

A da sem nesramna? Hej, nisem jaz šla v medije nekritično razlagat o svojem loverju

Preberte si tudi tole     Tam Sabina pove naslednje: ”Skupaj sva že tri tedne in čeprav se nisva prav nič izogibala javnim krajem, na prvi zmenek sva odšla celo v Staro Ljubljano, se nihče od medijev do zdaj ni menil za naju ali pa naju preprosto niso opazili.”    Grdi, grdi mediji… da ju takole ignorirajo…

100%

0%