Maj 28
Ravnokar sem doživela precejšen šok…
Iz petka na soboto je bila med Šempetrom in Žalcem prometna nesreča, v kateri je umrlo eno dekle…danes pa sem izvedela, da sem jo poznala.
Jasmine sicer nisem poznala zelo dobro, smo se pa srečevali na novinarskih konferencah, kjer smo se vedno smejale našim dogodivščinam, novinarskim in tistim lani v Velenju, ko smo prvič (in očitno tudi zadnjič) skupaj zažurale v noč. Nekako sem pričakovala, da jo srečam prihodnji petek, ko bi verjetno nadaljevali našo velenjsko zgodbo…
Vedno se je bom spominjala kot vedrega, zgovornega in nasmejanega dekleta.
To je ena od fotografij, ki jo je imela Jasnima najraje (v družbi z Lucom Abalojem).
Iztok Gartner o Jasmini.
28.05.2007 ob 12:14
sožalje …
28.05.2007 ob 13:24
moje sožalje!
28.05.2007 ob 18:53
Življenje je nepredvidljivo. Vemo, da se nekega dne začne, a ne vemo kdaj se konča. Na žalost tistih, ki ostanejo. Sožalje vsem, ki ste jo imeli radi.
28.05.2007 ob 19:37
Kaj naj človek sploh reče? Karkoli, je brezveze. Slišiš za nekoga, s katerim si imel stik, s katerim bi se moral srečati čez nekaj dni in potem kar tako umre… in ne moreš verjeti in se potem spet zaveš, da živiš od trenutka do trenutka in da bi bil lahko ti. Da si smrten. No, ja, na mojem zadnjem postu govorim o tem, da verjamem v to, da je duša večna in samo prehaja iz telesa v telo… Naj ti bo v tolažbo.
Moje sožalje.
28.05.2007 ob 20:36
Hvala vsem. Ja, človek se precej zamisli, Jasmina je bila moja vrstnica.
28.05.2007 ob 21:15
R.I.P:
28.05.2007 ob 22:24
Grozno. Tako mlada. Previdno na cesti!
29.05.2007 ob 19:42
Naše ceste so postale eno veliko morišče nedolžnih ljudi. Ni važno, kdo je bil v nesreči kriv in kdo ne. Kdor enkrat umre, ga ni več in pika! Moje sožalje…