Zelo dobro jo je poznal. Morda bolje kot ona sama, je poznal njene gibe in kretnje, predvsem tiste spontane in nezavedne, kot na primer kako si je gladila lase, ko je bila nervozna. Prepoznal je njen pristen smeh in ga ločil od ponarejenega. Zlahka bi ji vsako jutro prinesel kavo s toplim mlekom in kančkom cimeta in jo neznansko razveselil. Vedel je, da uživa v majhnih stvareh, da se razveseli lepe večerne svetlobe in da ji majhna cvetlica, odtrgana pred restavracijo, pomeni več kot, da bi ji na večerjo prinesel šopek rdečih vrtnic. Vedel je, da zbira kamne, da z vsakega potovanja prinese kakšnega in ga spravi v predal. Vedel je, da jih nikoli ne uredi ali nanje napiše od kod so, samo s tem, ko vzame posamezen kamen v roke, prepozna kraj, od koder izvira.
Poznal je njen življenjski ritem, vedel je, da pri njej budilka vsak dan zazvoni ob 6:30, pa naj bo to teden ali vikend, vedel je, da se zlekne na svojo veliko posteljo nekje okoli 23.ure, takrat rada prižge televizijo in gleda detektivske nadaljevanke. Zjutraj se vedno stušira in poje kruh z medom, v nabiralniku vzame časopis in odide v bližnjo kavarno, kjer po njenih besedah pripravljajo najboljšo kavo. S toplim mlekom in kančkom cimeta. Potem se vsede v svoj mali avto in se odpelje do službe, kjer vedno ogovori študenta ekonomije, ki opravlja delo vratarja. Ta jo ponavadi pospremi do dvigala, z njo izmenja nekaj besed, nato pa ona odide v 5.nadstropje, kjer njena pisarna gleda na otroško igrišče, a otroškega smeha in kričanja ne sliši, saj ima stavba protihrupno zaščito. Potem se vsede za mizo, prižge računalnik in vtipka svoj username in geslo: manchasterun.
Med delovnikom, ko teka po sestankih in usklajevanjih, dobi njegov email. Spoznala sta se po naključju, nekega dne je v njenem stanovanju zazvonil telefon in šlo je za očitno pomoto, nato pa se je moški začel pogovarjati z njo in padla sta v debato, saj je beseda po naključju nanesla na profesijo s katero se ona ukvarja. Pogovarjala sta se dolgi dve uri in zdelo se ji je kot da bi ga poznala, kot da bi se že srečala, kot da bi bila že leta prijatelja. Imel je podobne želje, cilje, rad je imel enake stvari in do enakih stvari kot ona je gojil antipatijo. Danes sta se odločila, da se srečata.
Sedel je v restavraciji, za katero je vedel, da jo ima ona najraje, v roki je imel tri ivanjščice, ki jih je nabral v bližnjem parku. Oblečen je bil elegantno, a ne zadrto, še frizuro je imel tako kot njen bivši. Skratka vedel je, kaj ji je všeč, tudi na moškem. Vse je vedel o njej. Že dve leti jo opazuje skrivaj na videoposnetkih s skrite kamere iz njenega stanovanja, že leto dni ji skrivaj sledi po mestu in bere njeno elektronsko pošto, že leto dni občasno blokira njen telefon, danes pa jo bo končno uradno spoznal. Se je dotaknil, jo poljubil. Bil je nervozen.
26.10.2007 ob 14:40
Uff, that’s not good
Sicer pa super napisano, kot vedno 
26.10.2007 ob 14:40
Sploh ni good za njo ja. Sicer popolnoma izmišljena zgodba, da ne bo pomote. Pa hvala
26.10.2007 ob 14:46
v ponedeljek grem na kosilo z enmu ki me je spoznal prek bloga, a preveč ve o meni?:)
26.10.2007 ob 14:48
Ah ne. Tole je pure fiction
mogoče boš mela pa srečo in bo full vredu.
26.10.2007 ob 14:54
Tami - ostani ženstvena
Mojčika - jaooo, jaz pa sem že mislila, da nam daješ kak namig…realen namig
….no, kakorkoli, luštna zgodbica…ko bi le res tisti nekdo (kdorkoli to že je) tako pronicljivo poznal njeno bit. Misliš, da obstajajo taki?
26.10.2007 ob 14:55
v nadaljevanju jo zadavi iz ljubezni?
26.10.2007 ob 14:56
uf, jaz sem nekoč bila štiri leta “meta” nekomu, ki mi je povsod sledil, prisluškoval telefonu, vedel za vsak moj korak … tudi če si si ti to zgodbo izmislila, sama dejstva niso hecna. meni se je na koncu že mal … no, ne utrgalo, sem pa čist ven padala, ko sem ga kje videla (to pomeni, da sem vpila nanj, tekla za njim, itd).
26.10.2007 ob 14:57
@ana…Pomoje obstajajo tudi taki, samo to so tisti, ki te spoznavajo leta in leta in s tabo rastejo v eno in potem tudi ti tako pronicljivo poznaš njegovo dušo. Tak, ki pa bi priletel mimo, pa težko verjamem, da te lahko tako prepozna, prebere in začuti z enako intenziteto in razumevanjem.
@milojko…puščam pot tvoji domišljiji, morda jo je tudi zadavil.
@katarina…dejstva so izmišljena, se je pa nekaj podobnega zgodilo tudi meni. sicer ni trajalo leta in leta, pa tudi snemal me ni nihče, samo ni pa bilo prijetno. o tem sem na blogu že pisala, samo kako leto nazaj.
26.10.2007 ob 15:09
Mojca, super napisana zgodba…kot vedno
hmm…a bo tud kej nadaljevanja al si ga morm sama nardit?! preveč opcij mam…
26.10.2007 ob 15:11
Hvala, hvala.
V bistvu je mišljeno, da si sami zamislite nadaljevanje. Dovolim tudi, da ga napiše te na svoj blog, sam če linkate name, da sem napisal prvi del zgodbe 
26.10.2007 ob 15:56
Zelo dobro napisano
26.10.2007 ob 21:24
Hu, skeri. Pri takih zgodbah raje ne poznam nadaljevanja.
26.10.2007 ob 21:37
@ninaa…hvala
@cvetkamarjetka…jaz tudi ne, zato pa nisem napisala konca. ampak, hej, lahko se je končalo srečno.
26.10.2007 ob 21:45
Hm, težko verjamem. Posesivna “ljubezen” je grozna. Sicer pa dobro napisano. Zelo.
26.10.2007 ob 21:47
tenkju
Ja, meni se tudi zdi, da se taka zgodba ne more končati dobro.
26.10.2007 ob 21:57
Če bo seks dober, bo dobro, dokler bo seks dober. Sicer pa … dvomim, da bo dober seks, če je vse opisano res vse o njej … he, he …
26.10.2007 ob 21:58
On ve vse o njej, jaz ne.
28.10.2007 ob 19:24
ful dobro napisano, začetek ves sweet potem pa —brrrrr … skeri, da tip ve tolk o njej, da točno ve, kako jo bo zapalil.. bi bilo kar zanimivo še kej naplest naprej … aja pa seks bo seveda dober, če ve VSE o njej
28.10.2007 ob 22:35
@vesna…ja, pol skor ne more falit tip, a ne?