MOJCAS

Matej je prebledel. Vstal je izza mize in rekel:”Pa kaj ti je? Me zajebavaš?”

”Ne.” sem rekla in ga gledala direktno v oči.

”S kom?” je komaj izdavil, skodelico za kavo pa postavil na mizo. Oddahnila sem si, saj sem pričakovala, da jo bo zalučal vame.

”Je to sploh važno?’’sem rekla, odločena, da mu ne povem, nisem želela stavi še bolj zaplesti, poleg tega pa nisem verjela, da bom Mr.Trouble še kdaj sploh videla.

”Seveda! Ker bom pesjanu odrezal jajca!” presenetil me je z izražanjem, ki ga pri njem nisem bila vajena.

”Glej, spakirala bom in šla.’’sem mirno rekla, a s tem prožila tempirano bombo.

”Kaj boš?” se je zverinsko zadrl.

”Šla bom.” se rekla s tresočim glasom.

”Nikamor ne boš šla. Si zmešana?”

”Prosim pomiri se, rada bi se pogovorila o tem.” sem ga mirila.

”Nimava se kaj pogovarjat.” je se je zadrl.

”Ampak…” sem poskušala…

”Utihni!” se je spet zverinsko zadrl, da sem stopila dva koraka nazaj.

Stisnil me je v kot in mi med dretjem spredaval svojo življenjsko filozofijo, kjer ljubezen in čustva nimajo mesta. On ne verjame v nič, česar se ne da prijeti, on je z nogami trdno na tleh, jaz pa naj bi izgubila stik z realnostjo. Če mi ’tisti pesjan’ lahko nudi vse, kar mi nudi on, me je vprašal. Odkimala sem. In zakaj rinem stran, me je vprašal. 

”Ne ljubim te in nočem biti s tabo celo življenje.” sem siknila, med tem pa me je on grobo zgrabil za roko.

”Pa saj te jaz tudi ne. Ampak skupaj dobro funkcionirava.” je rekel.

”Tako, da ti perem, likam, kuham in držim noge narazen?” sem mu spet siknila v obraz, saj sem bila zdaj razburjena tudi sama.

”Ja. Zdajle se boš lepo pomirila, pozabila ta fuk. Midva se bova poročila, imela bova otroke, ti boš z njimi zaposlena cele dni in neumnosti ti ne bodo hodile po glavi.” je rekel hladnokrvno. V tistem trenutku me je degradiral v navadno sužnjo. Zanikal je ves moj intelekt, mojo vso čustveno bit. Razčlovečil me je, vzel mi je še zadnji dvom v to ali je prav, da grem.

Izmuznila sem se iz njegovih rok in mirno odšla v sobo. On ni šel za mano. Odprla sem omaro, vzela iz nje moj veliki potovalni kovček in začela vanj metati vse, kar je bilo moje. Niti solze nisem potočila, saj sem vedela, da delam prav.

Nato pa je prišel za mano…

Videl je, da pakiram in znorel. Najprej je vse stresel po tleh, nato pa me udaril enkrat, dvakrat, trikrat…naravnost v obraz. Padla sem po tleh in za trenutek izgubila zavest. Prvič v življenju me je kdo tako udaril. In zadnjič…

Ustnica mi je začela krvaveti in iz oči so mi začele liti solze, pa ne solze žalosti, ampak solze jeze in sovraštva. V tistem trenutku je so vsa še preostala moja čustva do njega, izginila. Naučili so me, da me nihče ne sme nikoli udariti. Nihče ni upravičen do tega. Lile so mi solze razočaranja, nad samo sabo, saj sem zapravila 6 let svoje mladosti za človeka, za katerega sem vedela, da ni tisti, s katerim bi preživela to življenje.

Zdaj je bilo hudo tudi njemu, saj se je zavedel, kaj je storil. Pokleknil je k meni na tla in med svoje dlani vzel moj krvaveči obraz. Hotel me je poljubiti, ob tem pa je jokal in govoril neke besede in stavke, ki sem jih preslišala. Uspela sem se mu izmuzniti in med tem, ko je on še jokal na tleh, sem pograbila ključe mojega avtomobila in stekla skozi vrata. Ni me več zanimalo kaj se dogaja z njim, usedla sem se v avto in odpeljala. Brez torbice, brez dokumentov, brez vsega, z groznim glavobolom in trdnim prepričanjem, da tja ne stopim nikdar več.

Naslednji dan sta moj oče in brat iz Matejevega stanovanja odnesla vse moje stvari. Mateja seveda ni bilo tam, saj se ni upal prikazati pred oči mojim. Oče mu je zagrozil po telefonu s policijo in ker je bil ugleden človek, si ni upal privoščiti eskapade.

Jaz sem naredila veliko napako. Morala bi stan od njega že davno prej.

Čez dva dni, ko so otkline na obrazu splahnele, sva s Sofijo med pavzo sedeli zunaj na kavi. Jaz sem svoje modrice skrivala z ogromnimi sončnimi očali. Predrte ustnice pa nisem uspela skriti.

”Daj dol, da vidim.” je rekla Sofija.

V trenutku, ko sem očala dala z nosu je proti nama stopil Mr. Trouble, zadnji, ki sem ga pričakovala in čeprav sem hitro spet nadela očala, je videl moj obraz. Stopil je do mene, se sklonil in brez pozdrava rekel z jeznim glasom:”Kdo ti je to naredil?”

Do tistega trenutka nisem niti verjela ali upala, da se bova še kdaj videla, da ga bom še sploh zanimala, kljub tisti nepozabni noči.