Od laži, ki jih je poslušala sinoči, je dobila glavobol. Celo verjela bi mu, če ne bi to slišala že tolikokrat kot njen zadnji hit na radiu, ki ga samo še presliši. Niti ne zaveda se ga več. Niti ne trudi se več, da bi ločevala laži od resnice. Vsi fižolčki, ki najprej pristanejo na kupu resnice, v naslednjem trenutku pokažejo vso svojo gnilobo. Ne trudi se več, z dlanjo vse skupaj pomete v koš, ne gleda več, ne ločuje. Vse je laž.
Ona nikoli ni prodajala laži. Nikoli ne bi mogla reči ‘Ljubim te’, pa tega ne bi mislila. Enkrat je to povedala v nekem intervjuju, je morda kdo to prebral? Ne, verjetno ne. Vsi so gledali slike, nikogar ni zanimala vsebina. Nikogar ne zanima njena vsebina…
Ko bi kdo vedel, kako težko se še nasmehne. Kako malo noči ostanejo njene oči brez solza.
Po vseh teh letih, ko je vsem razdajala sebe, si želi, da bi končno tudi ona dobila. Da bi lahko bila tista, ki jemlje. Dala je že preveč. Njena zbledela podoba v ogledalu je samo še senca tistega človeka, ki je nekoč bival v njej. Ubili so ga. S prevarami in lažmi. Ga oropali ljubezni, ljubezni do drugih in ljubezni do sebe.
Tam zunaj pred vrati jih je na desetine. Vsi jo imajo radi, njeno sliko na steni. Vsi jokajo z njo, ko poje balade. Vsi vedo, kako se počuti. Vsi so že bili na tem…Res? So res bili? Ali se jim samo tako zdi? ‘Če veste, kako mi je, zakaj se smehljate?’ bi jim rada zavpila z odra.
Sinoči jo je spet nalagal. Za trenutek iluzije je prodala sebe. Danes ji bo poslal rože. Se pohvalil pred prijatelji, nato pa poiskal drugo žrtev. Niti spomnil se ne bo nanjo in ko bo iz radia zazvenel njen glas, bo prestavil kanal. Nerad ima občutek obveze.
Skozi vrata garderobe bo stopil nekdo in rekel:”Čas je, čakajo te.” Ne bo je vprašal, kako je, kako se počuti. Ne bo je vprašal, če ona kaj potrebuje. Samo preveril bo, če je obleka na pravem mestu, če je dekolte dovolj velik in če je že nadela na obraz tisti prisiljeni nasmeh.
In šla bo skozi vrata in spet bo slišala tisti aplavz in vzklike:”Ljubim te.” Enkrat samkrat v življenju, bi rada slišala iskreni ti dve besedi. Za to bi dala vse.
Carrie Graber - Mirror, Mirror












19.5. 2008 ob 02:55
waaa…noro lepo napisano
19.5. 2008 ob 22:46
uuu tole je pa res hudo lepo … jah, v ogledalu lahko sebe vidiš globlje kot samo svojo fizično podobo…
19.5. 2008 ob 23:20
@ninaa…hvala
@vesna…takrat lahko pogledaš sam sebi v oči…včasih je to zlo težko.
21.5. 2008 ob 19:09
Hudo je zreti v ogledalo, razmišljati in pri tem nič trpeti…
24.5. 2008 ob 20:05
Tina Turner & Ike Turner
25.5. 2008 ob 11:08
looooool nisem imela tega v mislih, a dobro, lahko sta tudi Ike& Tina