MOJCAS

”It was the best of times, it was the worst of times…”

• Dnevi, ki minevajo nosijo melanholijo, le še redki nasmehi so tisti, ki rišejo nasmehe, le redki so obrazi, ki še premorejo barve.
• Zvoki se izgubljajo v praznih prostorih med spancem in zavestjo, med realnostjo in fikcijo. Redko kdaj kdo zapoje tako, da obnemim in zadržim dih.
• Tolažim se z lažjo, da bo prostovoljni pekel trajal le še nekaj dni.
• Komplimentom sicer ne verjamem, se bom pa nekaj dni hranila z njimi.
• Kraji, kamor smo včasih hodili, niso več tisti iz mojega spomina in nobenih nostalgičnih čustev ne premorem več.
• Cigaretni dim ustvarja dimno zaveso, da zakrije majhne pomanjkljivosti tam, kjer pravzaprav popolnosti ni nikoli bilo.
• Vleče me mesto, kliče v svoje naročje…
• Če bi vsaj poslušal svoje besede, če bi jih razumel, če bi jih res začutil, bi se več ne smejal, saj bi vedel, kaj je zares odšlo skozi tista debela železna vrata…
• Samo trenutki so tisti, ki štejejo, samo trenutki nam lahko pripadajo, čas pa je sam svoj gospodar.
• Lahko bi mu povedal, kar je mislil:”Ona je veliko več.”
• Laži vrežejo globlje od meča.

.

• Nekateri ljudje premorejo vid, a so slepi.
• Pazi se ljudi, ki nosijo maske nasmehov, pod njimi pa grimase zavisti in privoščljivosti.
• Veliko napak sem naredila v svojem življenju. Niti ene ne obžalujem zares.
• Na sotočju dveh rek nekih misli, idej in želja, sta se zopet srečala dva (ne)znanca. Ona je pomahala na sosednji breg in zaklicala: ”Habla con migo!” In zdaj se sprašuje, čemu je tako dolgo čakala.
• Si upaš z mano krasti čas?
• Za vse je kdaj čas. Za ljubezen, za žalost, za veselje, solze…in tudi za odpuščanje. A vse potrebuje svoj čas.
• Daj svobodo in sam boš svoboden…Če si upaš…
• Včasih živimo mimo življenja, včasih pa res živimo, nekateri nikoli…a tega ne bodo nikdar izvedeli, nikdar razumeli…
•  Po prstih stopa v moj dan, pomlad.
• Na ta pomladni dan: Grab a boy, grab a girl!
• We’ re all a little crazy…aren’t we? Deli =Crazy