MOJCAS

(Ne da se mi Vie getes du? pisat ) Takole je…koleno je še kar v bogem stanju, zato hvala bogu (?) za kolenčnik, mojo trmo in željo po dosegu letošnjega cilja. 80km… Žal mi je moj sopotnik - oče - odpovedal sodelovanje, ker je rekel, da ne gre z mano predno si ne operiram kolena. Danes me je vprašal tudi človek iz Kolinske:”Ja, Mojca, kaj pa še čakaš?”….mogoče, da si še enkrat poškodujem vse skupaj….

Sem pa danes storila nekaj, kar je poželo začudenje mojih staršev in tistih, ki poznajo stanje moje nove poškodbe kolena…prisilila sem se, da sem s kolenčnikom prehodila 5 km…in v hrib še gre, dol je pa auuuuuwa! Koleno pridno masiram z raznimi žavbami, ledom in z ledom greva tudi na kolo Motivacija je huda… dokler je…

Ponoči sem spala slabi 2 uri, zato sem danes bolj brljava…in mislim, da našo mačko nosil luna…aja, pa absint ni dober kot uspavalo…pa da se pohvalim…v zadnjih dneh sem napisala več rokometnih člankov kot prej v pol leta in jaz sem kao nehala…

In zdaj tragedija dneva - moj stacionarni PC je odpovedal sodelovanje…sledile so minute panike, patetike, odpiranja škatle, buljenja v čipe, začudenja in prenašanja po stopnicah starih škatel od katerih nobena ni bila ustrezna…well…moj Metuljko računalnik je šel po gobe…sicer upoštevam Denisov nasvet, da pustim prižganega s CD-jem Windowsvsov…in čakam čudež…vse me pa naserjejo… In zdaj šokantna novica - Mojca se je odločila, da ne potrebuje novega računalnika, da bo 2-3 h na PC na dan čisto dovolj…a kako bodo to sprejeli nekateri drugi…hmmmm…

 Aja…pa mantra: Sej bo