MOJCAS

Spontan odgovor vsakega človeka je verjetno:”Ja, seveda!” Kar je povsem normalno, saj smo ljudje precej radovedna bitja. Zadnje čase so debate o tem, kdo ima kaj na računu in v lasti, precej aktualne, vsi se spomnite afere, ki ni odnesla Golobiča itd… no potem so se v SDS odločili, da bodo stvari pristopili na ”poštenjakarski Podobnikov način” in bodo vsem dali vetra s tem, ko bodo javno objavili svojo lastnino. In tako je vsak Janez in vsaka Mojca lahko pogledala, kaj imajo SDS-ovci pod palcem, bojda…

Zdaj pa se jaz vprašam, čemu je dobro, da jaz poznam te podatke…kaj bo mojemu življenju to lepega prineslo? Bom zaradi tega lažje zaspala zvečer, bo delavec v Muri zaradi tega kaj bolj nasmejan? Bodo moji starši kaj bolj optimistično zrlo v naslednja desetletja, ko bodo prejemniki pokojnin? Bom lahko, ko bom bolna dobila najboljšo oskrbo, kljub temu, da ne bom imela na računu tisoče in tisoče evrov? Bom dobila najboljša zdravila? Bodo moji otroci še imeli (relativno) zastonjsko šolo? Jih bodo učili, da bodo znanja željni ljudje, jih bodo pustili, da sami razmišljajo s svojo glavo? Se vam zdi, da ta moja vprašanja nimajo veze z računi naših vrlih politikov? Res je, ampak, če se ti ne bi ukvarjali s trivialnimi vprašanji, bi morda resno pristopili k tem vprašanjem, ki so zapisana zgoraj.

Nisem šla gledati seznama, ki ga je objavila SDS, sem pa videla novico, kar me je osrečilo s tem, da vem, da ima Janez Janša na računu 28.000 evrov, France Cukjati osebni avtomobil Kia in Grims 50 delnic Krke. To smo si pa vedno želeli vedet, kaj? Prav gotovo ne.  Spadam namreč med tiste ljudi, ki vedno trdi, da  se je bolje ukvarjati s svojim stanjem na računu kot pa s sosedovim, ker me sosedovo stanje na računu prav nič ne zadeva. Če ima velik plus, potem mu lahko samo čestitam, če stanje ni tako vzpodbujoče, pa mu lahko drugič jaz častim pijačo. Ampak, ker ljudi ne sodim po tem, kaj imajo, o njihovem premoženju nikoli ne vprašam, se pozanimam itd…saj me niti približno ne zanima, tako pijačo častim prav vsem:) Stanje na računu tujih ljudi me zanima prav toliko kot njihova številka čevljev…oz. me sploh ne zanima, razen, če jim želim kupiti čevlje. Bedirati zaradi tega, ker ima nekdo več kot jaz ni prav produktivno, bolje je požvižgati se na sosedov avto in se raje potruditi, da si sam lahko kupiš tisto, kar si želiš, a se moraš zavedati, da ti nič ne bo padlo z neba, tako kot sosedu ni. Ja,ja…večina vas zdaj že vpije, da je marsikaj, kar politiki imajo tako ali tako zlaganega in pokradenega. Prav imate, tudi to se dogaja, ampak to ni moja stvar, mogla pa bi biti stvar tistih finih davčnih služb…ampak to je pač neka druga zgodba, ki je danes ne bom razpredala.

Foušija ni samo Slovenski izum, je pa ena od naših najslabših nacionalnih lastnosti. Samo, da sosedu krava crkne, pa smo vsi veseli. Mnogi prej poskusijo toplino zemlje, kot da bi komu v življenju privoščili kaj dobrega in se iskreno veselili njegovega uspeha. Sicer vsi radi rečemo, da temu pa res privoščimo ”da bi” , ko pa je stvar realizirana, pa se nam kar cmok naredi v ustih, ki se razpotegnejo v tak prisiljen nasmešek in  se začnemo človeka izogibati, potem pa vsem sosedom razložimo, da od kar je pa on npr. kupil nov avto, postal predsednik uprave ali se poročil s supermodelom, se je pa precej spremenil, postal nadut , važen itd. Tako pač to gre. Mnogokrat se s tem uspešnim sosedom ukvarjamo tako dolgo, da hitro pozabimo kaj narediti iz sebe. Lažje je kazati na sosedov bazen kot pa zgraditi svojega, a ne….

Pri razmišljanju o tem kaj nekdo ima in nima  gre za namerno spregledanje dejstev…npr…da je tisti naš sosed premožen, ker je izredno podjeten in je s trdim delom, znanjem in potrpežljivostjo prišel do neke zadeve. Pozabljamo, da se ne razlikujemo zaradi stanja na bančnem računu, ampak zaradi lastnosti (in tudi malce sreče), ki so pripeljale nekoga do njegovega stanja ‘pod palcem’. Razpon teh lastnosti pa je ogromen. Do premoženja lahko prideš zaradi družbeno sprejetih sposobnosti (izobrazba, bistrost, delavnost itd…), pa tudi tistih odklonskih lastnosti, ki so na meji ali pa globoko v kriminalu. Ampak biti moraš na nek način sposoben:)

Javno objavljanje premoženja je metanje peska v oči, kajti stanje premoženja ne pove, koliko nekdo dejansko ima in na kakšen način je do premoženja prišel. Za ugotavljanje ali nekdo ima preveč oz. premalo, glede na njegovo službo, funkcijo in še kaj, so v naši državi pristojne neke dotične službe, kaj ne…. Po drugi strani pa…ko človek vidi stanje na računu tega in onega, lahko hitro pomisli…Samo toliko premoženja ima? Kaj to je vse, kar je v življenju ustvaril, ta človek naj potem vodi državo? Seveda se ti tako vprašanje poraja, če je tvoj kriterij za uspešnost le stanje premoženja. Ali pa so taki seznami zgolj neke vrste domiselni cenik za podkupovalce, da lažje določajo višino podkupnin in lažje izberejo človeka, ki mu bo denar prišel prav…tole je seveda hec, ampak…:) So pa taki seznami odlični za populistično obračunavanje in izogibanjem temam, ki so za nas še kako pomembne.

Še enkrat vprašam: Si želite poznati njihovo stanje na računu?:)

vir slika