MOJCAS

…jaz tudi tebe ne bom pogrešala. Ali pa ti tega ne bom priznala.

Svoboda je tisto, kar bi mogli dati drug drugemu in kar bi si sami mogli vedno znati tudi vzeti…

Se vidimo…

Ta besedna zveza (oz. termin)¹ je moja današnja najljubša…

Če vzamemo en simpl primer iz resničnega življenja…

Tvoj prijatelj ima novo punco, v katero je zaljubljen do ušes, pravzaprav je zaljubljen tako zelo, da ne opazi, da je ena navadna razvajena, plehka, bičy seronja, da ga ima zgolj zaradi koristoljubja in točno veš, da ga bo nogirala, ko bo imela od koga drugega večjo korist…

Well…in prijatelj te z nasmeškom na obrazu vpraša :”Kakšna se ti zdi XY?”

Ti pa rečeš:”Vse kar lahko zaenkrat rečem je, da sta lep par.”

V bistvu se nisi zlagal, ker optično čist fino izgledata skupaj, si pa svoje sporočilo  ’zavil v celofan’  tako, da praktično nisi povedal tistega, kar si bil vprašan, pa tudi ne izdal svojega mnenja, ki ni ravno pozitivno, si pa malce subtilno morda namignil, da nisi ravno njen histeričen fan …povedal nisi ”ničesar jasnega pri izražanju negativnih odklonskih stališč” in se ”izvlekel s kompromisno rešitvijo in z rahlim namigom na resnico” ²  .

Zelo uporabna zadeva, če se nočemo ravno zlagati, nočemo pa tudi povedati naravnost…

Obvezna glasbena spremljava ob prebiranju tega posta ( ) :

.

.

1. Bavelas v Ule&Kline, Psihologija tržnega komuniciranja, 1996; 47[hitr nazaj!]
2. Ibidem[hitr nazaj!]

To se mi je utrnilo med zajtrkom…

Narisano je v treh minutah, zato ni nek presežek

p.s.: Tista oseba, kdorkoli je že bila, ki je s skrite cifre pocingljala točno ob polnoči, naj drugič počaka, da se oglasim…

Ti čeveljčki so bili ljubezen na prvi pogled in zato jih že drugi dan skoraj nisem dala s svojih stopalc…všeč pa so tudi mojemu očetu , ki je rekel: ”Oooo, kaki lepi čevlji. Take smo pa mi včasih tudi nosili.”

S sestro sva se spogledali:”Ummm, takih čevljev pa ti že nisi nosil. Oder?”

.

Pa umazala sem jih že…kot vidite…bravo jaz. Onih drugih novih fancy čevljev pa nisem še peljala plesat…

Danes je prišel k mojemu očetu en stric z ZGS, pa se nekaj pogovarjata in tuhtata in se odločita, da bi rada neki šla gledat v PROSTOR…pa če lahko rentata mal moj laptop…ja itak, sem si mislila, ampak v tistem trenutku sem že mela na obrazu tisti svoj angelski nasmešek, zadaj pa mi je gledal hudičkov repek….kajti…

Pač dam tema dvema pametnjakovičema moj laptop in onadva bosta kao vse sama naredila…vredifredi, sem si mislila, pa dajta…še Google sem jima naštimala

Potem pa…un stric z ZGS zavpije: ”Jaaaaaa, pa sej ta laptop pa nima črk!”

.

Jaz sem se samo začela režat In potem sta me prosila, da jima jaz zrihtam vse, kar potrebujeta…ker onadva ‘ne najdeta črk’

Ummm…zakaj nisem obnovila črk na tipkah? Ker jih ne potrebujem, ker slepo tipkam in ker je to en način, kako se zaščitiš pred tem, da bi bila na tvojem računalnuku čakalna vrsta (beri: mami in oče). Jah no, saj sem mal navihana ja, drugi računalnik v naši bajti znam tudi samo jaz upravljati Oče je že naznanil, da si bo kupil nov laptop…o to bo še zabavno…že kar vidim, katero stran bo imel naštimano za HOME… 

Mogoče je to priložnost, da povem še eno zgodbo, ki smo jo zakuhali našim staršem…naši vrli +/-abrahamovci so se nekega dne odločili, da bi se ‘pogovarjali’ po messengerju….in njihovi podmladki, pristojni za računalnike, smo se zmenili, da preprečimo njihovo visenje za računalnikih¹ in da jim rečemo vsem, da mi to ‘ne znamo naštimat’… Dobr, da niso klical računalničarja….

1. Sam dobro jim hočemo, kaneda? [hitr nazaj!]

Danes sem se zagrebla za Dnevnik in potem čez 10 minut priteče oče k meni v zgornje nadstropje in mi pod nos podvali Niko, prilogo Dnevnika. Meni ni bilo nič jasno, zakaj mi človek vsiljuje to zadevo. Rekel mi je še:”No, verjetno boš tudi tole hotla videt.” Ma ja no, pač, prelistala bom pa mogoče že, sem si mislila in oče je šel. Nakar jaz čez čas res začnem listati po omenjeni prilogi in glej ga humorista…v prilogi mi je pustil sporočilo:

Sporočilo je obkrožen naslov članka in pripis:”PREBERI TO.”

In na nek decenten način mi moj oče sporoča, da sem ’strupeni sorodnik’…auč!!!! …ampak po prebranem članku, ki sicer govori o soočenju s strupenimi sorodniki, sem ugotovila, da ima moj navihani oče prav…to bi morala prebrati… auč!!!