Danes bom opozorila na znake, ki urejajo promet v križiščih s prednostnimi cestami. V primeru, da pozabite, kaj ti znaki pomenijo in kako urejajo promet, ste si morda podpisali smrtno obsodbo…
Moje mnenje je, da je veliko ljudi že pozabilo kaj točno pomeni narobe obrnjen trikotnik in kaj pomeni tisti ‘beli kvadratek, v katerem je rumeni kvadratek’ in večina ljudi vozi v križiščih malo ‘na pamet’. Mnogi ceste po katerih se vozijo poznajo do potankosti, saj se tam vozijo dnevno in zato niti razmišljati ne potrebujejo, katera cesta je prednostna, a kadar potujejo v manj znane kraje, se znajdejo v zadregi in ob nepravilni vožnji lahko ogrozijo prometno varnost.
Zato poglejmo tole:
Pred križiči lahko stojijo znaki za nevarnost, ki opozarjajo na tip križišča. Ti znaki so naslednji…
Križanje enakovrednih cest.
Gre za cesto, kjer nobeden od voznikov nima prednosti. V takih križiščih velja desno pravilo. (O tem bomo rekli kaj več v prihodnje…)
Križišče s stransko cesto pod pravim kotom.
Ponavadi izven naselij, ko na ‘glavno’ cesto (s prednostjo) pripelje manjša stranska cesta, bolj prometna dovozna pot ali bolj prometna poljska cesta.
Stranska cesta, ki pripelje na glavno z leve strani pod pravim kotom…

…in z desne strani pod pravim kotom.

Stranska cesta, ki pripelje na glavno cesto z leve strani pod ostrim kotom…
…in desne strani pod ostrim kotom.

Krožno križišče ( o tem bom več povedala enkrat v prihodnosti)
Ti predstavljeni znaki stojijo ponavadi na prednostni cesti, če na stranski cesti stoji eden od dveh znakov, ki označujejo, da se mora voznik ustaviti oz. biti pozoren na promet na prednostni cesti…
Ta dva znaka pa sta:

Stop znak.
Tu nimate kaj razmišljati in gledati, morate se ustaviti. Čist simpl.
Ustavite se in prepričate, da je prednostna cesta prosta, šele nato peljete dalje.

Križišče s prednostno cesto.
Ta znak opozarja na prednostno cesto, ki prečka našo. Pri tem znaku se moramo ustaviti le v primeru, da prednostna cesta ni prosta. Ponavadi stoji ta znak na preglednih cestah, kjer dobro vidimo, če je prednostna cesta prosta. V primeru, da je prosta peljemo dalje brez ustavljanja, drugače moramo ustaviti in počakati, da je prednostna cesta prosta.
Pri obeh znakih je včasih an vozišču s črtkano črto ali narisanimi narobe obnjenimi trikotniki označeno mesto ustavljanja, drugače se ustavimo na točki, kjer imamo najboljšo preglednost nad cesto. Pa ne s polovico avta na prednostni cesti, prosim!
Zdaj pa znak, ki vas opozarja na to, da ste na prednostni cesti:

Prednostna cesta.
‘Boli vas’ za vse stranske ceste, kar strumno naprej svojo pot. A vseeno bodite malce pozorni, da ne bi kdo s stranske ceste uletel pred vas oz. v vas. Previdnost ni nikoli odveč, a nikar se ne ustavljajte na križišču.

Konec prednostne ceste.
Kadar prednostna cesta preide v stransko.
Trije znaki, ki označujejo potek prednostnih cest pa imajo včasih spodaj dopolnilno tablo in to v primeru, da presntna cesta zavije.

Ta tabla označuje, da smo na prednostni cesti (to nam pove zgornji prometni znak, pa tudi odebeljena cesta v smeri naše vožnje) in smemo prosto zaviti v desno.
V primeru, da peljemo ravno, na stransko cesto, pa moramo biti pozorni le na voznika z naše desne, ker tudi in pripelje po prednostni cesti in ker prihaja z naše desne (desno pravilo). Voznika, ki prileljeta z naše leve in naravnost, pa morata počakati, na nas.

Ta znak pa označuje, da smo na stranski cesti (to označujeta prometna znaka nad tablo in neodebeljena cesta v smeri iz katere smo pripeljali).
Moramo se ustaviti in počakati na vozila, ki pripeljejo po prednostni cesti.
Počakati moramo tudi vozila z naše desne, saj imajo ta po desnem pravilu prednost.
Zdaj pa gre za primer prednosti pred vozili iz nasprotne smeri (izven križišča). Gre za izjemne primere…npr. zožanje ceste ali prehod čez ozek most, ozek prehod med hišami itd…

Ta znak označuje, da smo na cesti1 , ki ima prednost. Rdeče obarvana kratka puščica označuje, da nas morajo vozila iz nasprotne smeri počakati. Seveda pa moramo vozila iz nasprotne smeri, ki so že na poti (zožanem delu ceste), vseeno spustiti mimo.

Na nasprostni strani zožene ceste pa stoji ta znak, ki nam kaže, da smo na neprednostni cesti2 (naša puščica v smeri vožnje je rdeča in kratka) in da moramo nasprotivozeča vozila počakati in spustiti mimo, saj imajo prednost.
No, to bi bilo na kratko to…
Kljub temu, da vozite po prednostni cesti, pa le malce poglejte na stranske ceste in bodite pripravljeni tudi na voznika, ki bi morda spregledal znake oz. jih ne bi poznal. Previdnost ni nikdar odveč. Srečno
Ja, vem, vsi imamo raje križišča s semaforji…
Ampak te znake potrebujemo tudi, kadar semaforji ne delajo…
- smeri ceste - posebna opomba za Primoža[hitr nazaj!]
- smeri[hitr nazaj!]
Pravilna nastavitev vzvratnih ogledal in pravilno spremljanje prometa v njih, pa še ni garant, da česa ne boste spregledali, a če boste ves čas spremljali promet za sabo v vzvratnih ogledalih, je možnost, da boste koga spregledali veliko manjša. A ogledala nam kljub pravilni nastavitvi ne omogočajo pokritosti vsega prostora za nami in ob nas. Bočno namreč nastane t.i. mrtvi kot, ki označuje polje izven našega vidnega polja. Tehnologija pozna bolj ali manj posrečene pripomočke za odpravo mrtvega kota, toda zaenkrat je najzaneslivejša kombinacija spremljanja vozil za nami in pa bočni pogled. Na žalost je to nekaj, kar ljudje kmalu po tem, ko v roke dobijo tisto roza knjižico in zapustijo avtošolo, ne počnejo več. To pa vodi do usodnih napak. Bočni pogled ali ‘pogled čez ramo’ pa ni pomemben samo v primeru vožnje po avtocesti, ampak izredno pomemben v primeru zavijanja (predvsem) desno, kjer je možnost, da nam pot prečka kolesar ali pešec. Vendar bom o tem več napisala še kdaj drugič.
Promet je sestavljen iz množice vozil, pešcev, kolesarjev, motoristov, zato se nikakor ne moremo voziti po cestah kot, da bi bili sami. Nesreče se dogajajo ves čas, tudi zaradi takih in drugačnih nesrečnih slučajev na katera sami včasih nimamo vpliva, a zato je toliko bolj pomembno, da pozorno spremljamo dogajanje okoli nas in s tem preprečimo nesreče zaradi lastne nepazljivosti.
.
.
.

(90 km/h)
(50 km/h)
Avtocesta za Maribor (130 km/h), srednja tabla označuje cesto rezervirano za motorna vozila za Maribor (100 km/h), spodaj je pač navadna cesta za Jesenice (90 km/h).
in konec cone
in konec omejitve
Območje umirjenega prometa 10 km/h

Očitno moram med svoje hobije vpisati tudi ‘igranje z lastnim zdravjem’ in/ali ‘neupoštevanje dobronamernih nasvetov glede zdravja’. Imam namreč neko težavo, ki se mi ne zdi ravno življenjsko pomembna, je pa še kako nevarna, če jo ignoriraš, kot jo uspem jaz. Imam nekaj, kar so sanje vsake žene alkoholika, da bi doletelo njihovega moža…torej…ne čutim žeje in zato ’pozabim’ piti vodo in druge tekočine. Zato mi sestrična občasno pošlje kak mail z naslednjo vsebino:”PIJ; PIJ; PIJ!”
Ljudje si po nepotrebnem kompliciramo življenja. In kar je najhuje…zapravljamo čas. Pravijo, da resnica boli, toda kako šele boli izguba časa, ki si ga zapravil zaradi laži ali utvare, mogoče celo tiste, ki si jo v svoji glavi ustvaril sam. Jaz že vem, saj sem mojstrica v izgubljanju časa. 







MNENJA