MOJCAS

V noči z nedelje na ponedeljek smo se začeli zbirati, ko je bila ura krepko čez polnoč. Na divje parkirišče malce stran od nakupovalnega centra, so eden za drugim vozili  trije avtomobili.

”Kje je? Ni ga še.” je rekela moška postava, takoj ko je stopila ven iz svojega luksuznega avtomobila.

”Ne vem? Zamuja.” sem rekla, skozi odprto šipo svojega avtomobila, skozi katero je pršil dež. ”Vsedi se noter.”

”Pa kje je zdaj ta idiot? Vse bo zafukal, če ga ne bo.”reče moška postava, ki v temi sedi zraven mene v avtu s črno kapuco na glavi, ki mu zakriva pol obraza.

”A dej no, kako se izražaš. Sej bo prišel. Zmenjeni smo. In jaz mu zaupam.”

”Zasral nas bo, boš vidla. Popušili bomo, na konc nas bodo pa še dobil. Ti mu kr zaupaš. Men se pa ne zdi zaupanja vreden. Sumljiv tip mi je.”

”Ma dej, ne seri. Ne bodo nas dobili. Pa ja, zaupam mu. Sto let ga že poznam, sošolc je iz osnovne šole.”

Moški s kapuco na glavi je očitno zavil z očmi. Pogledal na uro in pogledal okoli sebe, skozi šipe avtomobila, če slučajno od kod prihaja kak avto.

”Pa si mu jasno povedala, kje se dobimo?”

”Ja.”

Do avtomobila pritečeta še dve črni postavi. Moški, ki je veliko večji od ostalih in ženska z dolgimi lasmi. Odprem šipo. In moški mi reče:”Ti, cajt bo. Ne mormo ga čakat. Drugač lahko kar pozabimo na tole danes. Če ne bomo točni se lahko zalomi in se bo mimo peljala varnostna služba.”

Moški v mojem avtomobilu me pogleda in reče:”No, slišiš zdaj.”

”Ja, vredu. Pa gremo brez njega. Sej bomo znal sami.” rečem in si zapnem svojo črno palerino. Vzeli smo vsak svoje orodje in druge pripomočke in se opravili ven iz avta na dež.

Štiri črne postave so se odpravile proti nakupovalnemu centru. Vsak s svojo nalogo, vsak s strahom v očeh, a ta se v tisti temni noči in deževju ni videl. Pri službenem vhodu nakupovalnega centra je stala postava, zato je četverica malce upočasnila korak. Je ali ni to on? Beri naprej »

V zadnjem času je bilo precej pestro. Niti še ni veseli december, jaz pa sem samo hodila od enega žuranja do drugega. No sej ne, da mi morali v to prisiliti, samo malce sem se zamislila, ko so otroci že začeli tekati za mano misleč, da za avtogram žicajo opotekajočo se Paris Hilton, ki je ravnokar prišla iz ….no ja…čist tko že ni…amapak Najhuje od vsega je, da si jaz v primerjavi s Paris Hilton ne morem privoščiti lepotilnega spanca…no in zaradi tega je rezultat tudi malce drugačen od njenega Beri naprej »

On: Jutr

Jaz: Jutr? Kam je pa šel O?

*n: A ne veš, ta črka je danes razprdana.

Jaz: A tak, ptem sem jaz danes Mjca.

Zdaj pa še zgdba * tem, kaj se je zgdil s črk *.

Nekega dne, je na trgu črk završal :”Črke * ni nikje!” Prdajalci s tekali drug d drugega in iskali tist črk. Nis j našli. Pgledali s cel pd plice in za *mare in v žepe svjih vajencev. Črke * ni bil nikjer. Kak se je t lahk zgdil, da je kar naenkrat zmanjkal črke *? Beri naprej »

Vedno je zabavno pogledat po kakšnem ključu nekdo zaide na tvojo stran, hkrati pa je zabavno tudi to, kaj vse ljudje iščejo v Googlu in drugih iskalnikih. Odločila sem se, da analiziram nekaj takšnih zabavnih primerov. Nekaj sem vam jih naštela tu in jih tudi komentirala.

Najbolj filozofka keyword (ključna beseda) po kateri so me našli je : To sem jaz in o meni.

Nekdo je dejansko v Google vtipkal : ”to sem jaz”. Moram priznati, da sama še nisem nikoli pomislila, da je morda tudi to en način, da se najdeš. Nekateri se iščejo leta in leta, najboljprebrisani pa zaupajo to svoje iskanje samega sebe Googlu in stvar je rešena. Ravnokar sem šla gledat v Google ‘kaj je smisel življenja’ in ‘katera barva mi pristoji’.

Najpogosteje na mojo stran zaidete zaradi naslednje besede: Dekliščina, beseda Mojcas se nahaja šele na drugem mestu

Močno dvomim, da najdete kaj koristnega v tej smeri na mojem blogu. Sem pa tudi jaz prebrskala veliko brezveznih strani na temo dekliščina kot je ta moja stran

Moj najljubši keyword po katerem je nekdo pristal na mojem blogu:

zaljubil sem se v Mojco…ummmm… zdaj pa se mi še javi Beri naprej »

Mrzlica narašča, malce zaradi temperatur, ki se ne dvignejo tako visoko kot bi si želela, malce pa zato, ker bo zvečer na sporedu košarka. Spet se bomo udarili z našimi ljubimi Nemci, ki so nam v Beogradu ‘zrihtali’, da je naša dobra igra ni prinesla željenega rezultata. Premagali smo prvake, a Nemci so nas na poti do polfinala spotaknili tako nesramno, da smo se jim v finalu privoščljivo smejali, ko so popušili. Ampak kaj, bili so v finalu.

Danes pa nas Nemci ‘krvavo’ potrebujejo.  Če nas ne premagajo, bo to prava mala katastrofa. In potem se poslužujejo raznih prijemov in dotikov , saj se zavedajo, da po ravnem danes zvečer ne bo šlo.  Beri naprej »

Imamo precej velik problem. Moj stric (ki je btw tudi moj sosed) ima 6 koz (vsaj mislim, da jih je toliko), ki  mislijo, da so boga prijele za jajca. Boli jih za cel svet, one so glavne, ker…one lahko preskočijo vsako ograjo. Aha. Najbolj veselo pa je bilo takrat, ko so splezale na streho…

Počasi smo se že naveličali stalnih objav na radiu: ”Na magistralni mesti LJ-CE, pozor pri kraju X, na cesti so koze.” Težko verjamem, da je bil kdaj kak dan v tem poletju, ko se to ni zgodilo. ’Butaste’ koze so namreč pogruntale, da je za cesto vse prepojeno s soljo oz. natrijevim kloridom, s katerim pozimi posipajo zimske službe poledenele ceste. To te živali neizmerno rade ližejo… No, če ste se kdaj vprašali zakaj je ponekod toliko povožene divjadi za cesto - now you know…. Beri naprej »