MOJCAS

Žmigavec je beseda, ki bi jo mnogi radi zamenjali s smerna utripalka in smernik, vendar pa beseda žmigavec obstaja v SSKJ-ju ¹ .  Še nikogar nisem slišala, da bi uporabljal ti nadomestni besedi za žmigavec, tako bom kljub zgražanjem slavistov uporabljala besedo žmigavec, sem namreč mnenja, da jezik služi ljudem, ne pa da sta slovnica in pravopis sama sebi namen. No, zdaj, ko smo rešili to dilemo, dajmo še tisto drugo…čemu sploh imamo žmigovce.

Včasih se mi zdi, da nekateri ljudje mislijo, da je edini pomemben svetlobni signal, ki ga avto lahko da od sebe, tisti, s katerim požmrkaš nasrotivozečemu, da ga opozoriš pred policisti.

Ne vem, kje tiči zrno problema, da ljudje ne uporabljajo žmigavcev. Mogoče so se nalezli egiptovske šoferske filozofije, ki pravi, da se z lučmi in žmigavci prazni akumulator ( ) in slednjih ne uporabljajo, še ponoči ne…oz. jih prižigajo v časovnih interavlih…je pa precej zanimivo doživetje voziti se ponoči v temi po cesti brez luči…tega ne bi poskusila doma v Sloveniji…ali kjekoli v Evropi (kjer ni uličnih luči, se razume).

Druga razlaga, da ljudje žmigavcev ne uporabljajo je ta, da se jim preposto ne da stegniti prstka in prižgti žmigav’c. Ob tem me je obšla zgodba o treh lenih bratih, ki so umrli v požaru, ker se nobenemu ni dalo vstati iz postelje.

Prometne nesreče se velikokrat dogajajo zaradi nerazumevanja voznikov, da v prometu niso sami in da moraš med vožnjo vedno spremljati okolico in se tudi ozirati nanjo, a se vse preveč voznikov vsede v svoja bogovska vozila in se pelje kot, da bi cesta pripadala samo njim.

Prižgani žmigavci signalizirajo neko spremembo, na katero naj bodo ostali udeleženci v prometu pozorni. Napoveduje zavijanje izven smeri vožnje, prehitevanja, pa tudi vožnjo vzvratno in zastoj na cesti (vklopljeni vsi štirje žmigavci). Njihova funkcija je sporočanjska - drugim sporoča, naj bodo pozorni, hkrati pa nam krije hrbet pred morebitnimi nepozornimi vozniki.

Včasih človek čaka v kakšnem frekventnem rondoju in se sprašuje, če je res tako zelo težko prižgat žmigav’c, kajti vozniki le stežka nakažejo, kje bodo izstopili iz krožišča, s tem pa delajo nepotrebno gnečo in zastoje, saj vozniki, ki bi se radi vključili v promet čakajo na svojo priložnost, da ‘potegnejo’, kar pa večkrat splava po vodi ravno zato, ker nekdo ne zna, ne more, nima časa ali pa se mu ne da prižgati žmigavcev.

Potem imaš ‘humoriste’, ki ne znajo prehitevati in vklopiti žmigav’c hkrati. Posebno na avtocesti zna biti to sila nevšečno, saj pri velikih hitrostih veliko težje odreagiraš na nenadno spremembo voznega pasu avtomobila, ki ni dal nobenega signala, je pa v sorazmerno majhni razdalji do nas.

Nekateri pa so že pozabili, da je fino žmigavce prižgati predno začneš zavirati in predno se, z namenom, da boš zavil s smeri vožnje, povsem ustaviš na ceti, ker čakaš na prost prehod nasprotnega voznega pasu.  Nekateri najprej ustavijo avto, po možnosti na ovinku, na cesti z omejitvijo 90 km/h, ko pa  za njim vsi bremzajo na polno, pa ta naš flegmatik v trenutku, ko dejansko zavije, prižge žmigav’c. Takrat jaz rečem samo : Why did you even bother! ²

Te male kamikaze mi gredo včasih pošteno na živce, saj imam rada, da se promet v krožiščih in križišču ne ustavlja za brezveze, da promet poteka dinamično in ker nerada hitro zaviram, ker me ne mika kakšno verižno trčenje na avtoceti.

Sem pa zadnjič doživela neko kamikazo, za katero se je kasneje izkazalo, da jo celo poznam, ki je pripičila za mano kot, da ji gorijo gume in me pri mojih 100km/h, na cesti z omejitvijo 90 km/h, v nepreglednem ovinku prehitela s hitrostjo vsaj 120 km/h in potem se je peljala še 10 km s prižganim žmigavcem in to po cesti, kjer je polno odcepov, kamor lahko zaviješ s svoje smeri vožnje. Ona je očitno šla v drugo skrajnost od tistih lenobčkov, ki žmigavca ne prižgejo - ženska ga prižge enkrat in ji ga potem celo vožnjo ni treba več prižgati. Kako to, da se ji z poravnanjem volana žmigavci avtomatsko ne ugasnejo, mi ni jasno. Aha in še to…ta kamikaza ima izpit za avto en mesec…mogoče zgovoren podatek.

V glavnem…dajte no prižigat žmigavce, ko je to treba, vi lenobe lene! Če nočete tega naredit zame, pa dajte zase, da se vam jaz ne zakantam v rit.

Vir foto

1. žmigavec -vca m {i} žarg., avt. smerni kazalec: ob zavijanju prižgati, vključiti žmigavec; desni žmigavec [hitr nazaj!]
2. Zakaj si se sploh trudil? [hitr nazaj!]

Včeraj sem bila priča verižnemu trčenju. Pred mano so se poknili trije avtomobili, ker je prvi zavijal levo, prepozno prižgal smerokaz, druga dva pa sva mu bila tik za ritjo in baaaang - kar fino so se udarili, saj so tudi vsi trije verjetno vozili več kot je tam dovoljeno. Na srečo sem jaz premljala zadevo samo od daleč, saj me je ustavil semafor. A sprašujem se ali bi bila na kupu z njimi tudi sama. Ali imam med vožnjo dovolj varnostne razdalje…

No pa dajmo… ¹

Kaj je varnostna razdalja? To je razdalja, ki omogoča, da varno zmanjšamo hitrost, če voznik, ki vozi pred nami, nenadoma hitro zavre, torej zmanjša hitrost ali ustavi.   Priporočena varnostna razdalja je takšna, ki jo vozilo, pri katerikoli hitrosti prevozi v dveh sekundah. Najbolje, da to pogledamo slikovno:

Če vzamemo, da je ta slika naš pogled iz avtomobila, potem je naša varnostna razdalja prava, če ne prej kot v 2-h sekundah (pri katerikoli hitrosti) prevozimo do točke, kjer je zadnji konec tovornjačka pred nami. Pomagamo si tako, da si izberemo stacionarno točko, paralelno z zadnjim koncem tovornjačka. V našem primeru je to konec zlatega avtomobila, ki je parkiran ob cesti.

Drugače lahko to izmerimo z obcestnimi robnimi stebrički oz. prometnimi znaki. Torej…počakamo, da je konec prednjega vozila poravnan s stebričkom in štejemo 1-2-3  in če s svojo hitrostjo ne prevozimo prej kot v 2-h sekundah poti med nami in stebričkom, potem je razdalja varna. Oglejte si tudi tole…

Izjemoma lahko varnostno razdaljo prevozimo v eni sekundi, vendar le v primeru zelo počasne vožnje v koloni, pa še tam je priporočljivo, da zaradi počasnih reakcij voznikov pred nami, držimo razdaljo poti, ki jo ob nizki hitrosti prevozimo v 2-h minutah.

Tako je varnostna razdalja, gledano v metrih, premosorazmerna s hitrostjo. Torej, večja kot je hitrost, večjo pot prevozimo v dveh sekundah, torej mora biti varnostna razdalja daljša (v metrih).

Minimalna varnostna razdalja je najkrajša razdalja, ki nam še omogoča varno nenadno zaviranje ali ustavljanje za avtomobilom pred nami. Obstaja izračun minimalne varnostne razdalje…

Minimalna varnostna razdalja = s² /10 x 3

Torej…pri hitrosti 50km/h je ta 15 metrov, 90 km/h je ta 27 metrov in pri 100 km/h je ta 30 metrov.

In še opozorilo - motorna kolesa imajo krajšo zaviralno pot kot osebni avtomobili, zato moramo za njimi imeti daljšo varnostno razdaljo.

Varnostno razdaljo pa moramo povečati še v primeru hitrosti nad 100 km/h in izrednih razmer na cesti - megla, sneg, mokro in spolzko vozišče, vožnji za tovorom (ki prevaža nevarne snovi) in drugih izrednih pojavih na cestišču. Takrat se namesto ‘dvosekundne varnostne razdalje’ poslužimo vsaj trisekundne ali štirisekundne.

Varnostna razdalja nam torej omogoči, da ustavimo, ne da bi se zaleteli v vozilo pred nami. Za razumevanje namena varnostne razdalje, pa je smiselno, da nekaj rečemo na temo povprečne poti ustavljanja avtomobilov.

Pot ustavljanja avtomobilov je pot, ki jo naredimo med tem, ko opazimo oviro na cesti, do trenutka, ko ustavimo avto. Sestavljena pa je iz reakcijske poti in zavorne poti.

Pot ustavljanje = reakcijska pot + zavorna pot

Reakcijski čas je od človeka do človeka različen, pogojen je z nekaterimi psihofizičnimi dejavniki, velik problem pa je pri tem tudi alkoholiziranost, saj zmanjšuje zaznavne sposobnosti. Pri nekih normalnih pogojih naj bi bil 1 sekunda. V primeru, da se slabo počutite, ste utrujeni, je smiselno povečati varostno razdaljo vozila pred vami, da se izognete morebitni prepočasni reakciji in trčenju….Torej sekundo naj bi trajalo od pojava ovire, do tega, da jo zaznamo oz. opazimo (to je reakcijski čas). Naj tu opozorim na smerne kazalce oz. pravočasno prižiganje le teh…nanje vozniki mnogokrat pozabijo, so pa zelo pomembni za pravočasno zaznavo spremembe gibanja in hitrosti vozilom, ki so za nami oz. z nami v prometu.

Reakcijska pot se prične s trenutkom, ko oviro opazimo in konča s trenutkom, ko pričnemo zavirati. Ta naj bi se na vsakih 10 km/h povečala za približno 3 metre. Torej, če je pri hitrosti 30 km/h reakcijska pot 8 metrov, potem je pri 50 km/h ta pot že 14 metrov, pri 90 km/h je 25 metrov in 130 km/h 36 metrov. Druga teorija pa pravi, da reakcijsko pot dobimo, če našo hitrost v km/h pomnožimo s količnikom 0,3. Rezulati obeh metod so podobni, oboji pa so zgolj informativni in povprečni.

Zavorna pot pa je tista pot, ki jo naredimo od začetka zaviranja, pa do ustavitve avtomobila.  Izračunamo jo po naslednji formuli:

S = v² / (2gµ)

S = zavorna pot

v= hitrost v metrih na sekundo

g= gravitacijski pospešek (zaokroženo 10 m/s2)

µ=koeficient trenja ( 0,7 za suh asfalt; 0,4 za moker asfalt; 0,1 za poledenel asfalt)

Torej…pri suhem asfaltu in 50 km/h je ta ca. 13 metrov, pri 90 km/h 42 metrov in 130 km/h 90 metrov. Pot se podaljša približno za 2x v dežju in skoraj 3x na poledeneli cesti.

Zavorna pot tudi premosorazmerno narašča s hitrostjo in zato je v naseljih in območjih umirjenega prometa omejitev hitrosti zelo nizka. Saj tam velikokrat prihaja do ovir na cesti (pešci, kolesarji, otroci, žoge, živali….), zato moramo reagirat zelo hitro in mora biti zavorna pot, posledično pa tudi pot ustavljanja, zelo kratka.

Reakcijski čas in zavorna pot pa skupaj tvorita pot ustavljanja.  Če seštejemo povprečne podatke, potem je približna pot ustavljanja pri 50 km/h enaka 27 metrom, pri 90 km/h je ta 67 metrov in pri 130 km/h znaša 128 metrov.

Obstaja pa tudi bočna varnostna razdalja, na katero včasih vozniki pozabijo pri prehitevanju….ta pa znaša 1 meter levo ali desno od našega vozila do drugega.

Torej čemu vse te številke…samo informativne so in naj vas opomnijo, da varnostna razdalja ni samo za nesigurne in nerodne voznike…pač pa za previdne! Držanje primerne varnostne  razdalje je znak zarelih voznikov.

 Če bi tista dva strica in teta, ki so se včeraj poknili, to upoštevali, potem se to pač ne bi zgodilo.

 To je sicer neka druga nesreča

A to ne pomeni, da moramo delati nenormalno velike varnostne razdalje…vse v mejah normale.

Pa srečno…

p.s.: Alergična sem na prepotentne voznike, ki se mi pri mojih 150 ali celo več km/h (:oops:) na avtocesti, prilepijo ‘na rit’…ne maram, res ne…

1. Me prav zanima, če bo šel kdo to ‘klobaso’ od posta prebrat… [hitr nazaj!]
2. hitrost[hitr nazaj!]

Danes bom opozorila na znake, ki urejajo promet v križiščih s prednostnimi cestami. V primeru, da pozabite, kaj ti znaki pomenijo in kako urejajo promet, ste si morda podpisali smrtno obsodbo…

Moje mnenje je, da je veliko ljudi že pozabilo kaj točno pomeni narobe obrnjen trikotnik in kaj pomeni tisti ‘beli kvadratek, v katerem je rumeni kvadratek’ in večina ljudi vozi v križiščih malo ‘na pamet’. Mnogi ceste po katerih se vozijo poznajo do potankosti, saj se tam vozijo dnevno in zato niti razmišljati ne potrebujejo, katera cesta je prednostna, a kadar potujejo v manj znane kraje, se znajdejo v zadregi in ob nepravilni vožnji lahko ogrozijo prometno varnost.

Zato poglejmo tole:

Pred križiči lahko stojijo znaki za nevarnost, ki opozarjajo na tip križišča. Ti znaki so naslednji…

Križanje enakovrednih cest.

Gre za cesto, kjer nobeden od voznikov nima prednosti. V takih križiščih velja desno pravilo. (O tem bomo rekli kaj več v prihodnje…)

 

 

Križišče s stransko cesto pod pravim kotom.

Ponavadi izven naselij, ko na ‘glavno’ cesto (s prednostjo) pripelje manjša stranska cesta, bolj prometna dovozna pot ali bolj prometna poljska cesta.

 

Stranska cesta, ki pripelje na glavno z leve strani pod pravim kotom…

 

 

 

…in z desne strani pod pravim kotom.

 

 

 

 

Stranska cesta, ki pripelje na glavno cesto z leve strani pod ostrim kotom…

 

 

 

…in desne strani pod ostrim kotom.

 

 

 

 

Krožno križišče ( o tem bom več povedala enkrat v prihodnosti)

 

 

 

Ti predstavljeni znaki stojijo ponavadi na prednostni cesti, če na stranski cesti stoji eden od dveh znakov, ki označujejo, da se mora voznik ustaviti oz. biti pozoren na promet na prednostni cesti…

Ta dva znaka pa sta:

 

Stop znak.

Tu nimate kaj razmišljati in gledati, morate se ustaviti. Čist simpl.

Ustavite se in prepričate, da je prednostna cesta prosta, šele nato peljete dalje.

 

Križišče s prednostno cesto.

Ta znak opozarja na prednostno cesto, ki prečka našo. Pri tem znaku se moramo ustaviti le v primeru, da prednostna cesta ni prosta. Ponavadi stoji ta znak na preglednih cestah, kjer dobro vidimo, če je prednostna cesta prosta. V primeru, da je prosta peljemo dalje brez ustavljanja, drugače moramo ustaviti in počakati, da je prednostna cesta prosta.

Pri obeh znakih je včasih an vozišču s črtkano črto ali narisanimi narobe obnjenimi trikotniki označeno mesto ustavljanja, drugače se ustavimo na točki, kjer imamo najboljšo preglednost nad cesto. Pa ne s polovico avta na prednostni cesti, prosim!

 

Zdaj pa znak, ki vas opozarja na to, da ste na prednostni cesti:

Prednostna cesta.

‘Boli vas’ za vse stranske ceste, kar strumno naprej svojo pot. A vseeno bodite malce pozorni, da ne bi kdo s stranske ceste uletel pred vas oz. v vas. Previdnost ni nikoli odveč, a nikar se ne ustavljajte na križišču.

 

 

Konec prednostne ceste.

Kadar prednostna cesta preide v stransko.

 

 

Trije znaki, ki označujejo potek prednostnih cest pa imajo včasih spodaj dopolnilno tablo in to v primeru, da presntna cesta zavije.

Ta tabla označuje, da smo na prednostni cesti (to nam pove zgornji prometni znak, pa tudi odebeljena cesta v smeri naše vožnje) in smemo prosto zaviti v desno.

V primeru, da peljemo ravno, na stransko cesto, pa moramo biti pozorni le na voznika z naše desne, ker tudi in pripelje po prednostni cesti in ker prihaja z naše desne (desno pravilo). Voznika, ki prileljeta z naše leve in naravnost, pa morata počakati, na nas.

 

 

 

 

 

Ta znak pa označuje, da smo na stranski cesti (to označujeta prometna znaka nad tablo in neodebeljena cesta v smeri iz katere smo pripeljali).

Moramo se ustaviti in počakati na vozila, ki pripeljejo po prednostni cesti.

Počakati moramo tudi vozila z naše desne, saj imajo ta po desnem pravilu prednost.

 

 

 

 

 

Zdaj pa gre za primer prednosti pred vozili iz nasprotne smeri (izven križišča). Gre za izjemne primere…npr. zožanje ceste ali prehod čez ozek most, ozek prehod med hišami itd… 

Ta znak označuje, da smo na cesti¹ , ki ima prednost. Rdeče obarvana kratka puščica označuje, da nas morajo vozila iz nasprotne smeri počakati. Seveda pa moramo vozila iz nasprotne smeri, ki so že na poti (zožanem delu ceste), vseeno spustiti mimo.

 

 

 Na nasprostni strani zožene ceste pa stoji ta znak, ki nam kaže, da smo na neprednostni cesti²   (naša puščica v smeri vožnje je rdeča in kratka) in da moramo nasprotivozeča vozila počakati in spustiti mimo, saj imajo prednost.

 

 

No, to bi bilo na kratko to…

Kljub temu, da vozite po prednostni cesti, pa le malce poglejte na stranske ceste in bodite pripravljeni tudi na voznika, ki bi morda spregledal znake oz. jih ne bi poznal. Previdnost ni nikdar odveč. Srečno

Ja, vem, vsi imamo raje križišča s semaforji… Ampak te znake potrebujemo tudi, kadar semaforji ne delajo…

1. smeri ceste - posebna opomba za Primoža[hitr nazaj!]
2. smeri[hitr nazaj!]

Ker je bil na post o omejitvah lep odziv in je prevladovalo vsesplošno mnenje, da bi bilo potrebno osvežiti znanje CPP in varne vožnje, sem se odločila, da to storim tudi sama, z uvedbo nove rubrike. Vsak teden bom objavila en post na to temo. Danes pa o avtomobilskih ogledalih…

Avtomobilska vzvratna ogladala so pomembni pripomočki za spremljanje in nadzorovanje dogajanja na cesti okoli nas. Verjetno se spomnite, kako so vas v avtošoli ’sekirali’ z gledanjem v vsa tri vzvratna ogledala. Upam, da vam je jasno, da to ni bilo samo sebi v namen. To nenehno kukanje v ogledala je namenjeno temu, da spremljamo promet za nami. Sploh na avtocesti, kjer je prehitevanja veliko, je pomembno, da vemo točno, kaj se dogaja za nami. S pogledi v ogledala vidimo, kdo je za nami in kako hitro se nam približuje, kar je potrebno vedeti, če prehitevamo vozilo pred sabo, sicer prehitevamo na slepo. In ogrožamo sebe in druge. Sploh v poletnih mesecih, ko so na cesti motoristi, je pozorno spremljanje prometa okoli nas še kako pomembno, saj so prav motoristi tisti, ki jih vozniki mnogokrat spregledajo. A zaradi ‘kukanja’ nazaj ne pozabimo na dogajanje na cesti pred sabo!

Osebni avtomobil ima tri vzvratna ogledala. Dva zunanja bočna in eno notranje. Če tega niste vedeli, ste pa lastnik roza knjižice, potem vam priporočam, da se vrnete v avtošolo…

Kako pravilno nastavimo vzvratna ogledala? Nikakor to ne počnimo med vožnjo po avtocesti npr… Ogledala moramo nastaviti vsakič pred vožnjo, ko se vsedemo v avto, če ne gre za avto, ki ga uporabljamo izključno sami. Ogledala so pravilno nastavljena, ko nam pogled vanje omogoča kar se da največje vidno polje.  Vsak voznik si jih mora nastaviti sam, saj je pozicija odvisna tudi od voznikove velikost in nastavitve sedeža.

Pravilna nastavitev vzvratnih ogledal in pravilno spremljanje prometa v njih,  pa še ni garant, da česa ne boste spregledali, a če boste ves čas spremljali promet za sabo v vzvratnih ogledalih, je možnost, da boste koga spregledali veliko manjša. A ogledala nam kljub pravilni nastavitvi ne omogočajo pokritosti vsega prostora za nami in ob nas. Bočno namreč nastane t.i. mrtvi kot, ki označuje polje izven našega vidnega polja. Tehnologija pozna bolj ali manj posrečene pripomočke za odpravo mrtvega kota, toda zaenkrat je najzaneslivejša kombinacija spremljanja vozil za nami in pa bočni pogled. Na žalost je to nekaj, kar ljudje kmalu po tem, ko v roke dobijo tisto roza knjižico in zapustijo avtošolo, ne počnejo več. To pa vodi do usodnih napak. Bočni pogled ali ‘pogled čez ramo’ pa ni pomemben samo v primeru vožnje po avtocesti, ampak izredno pomemben v primeru zavijanja (predvsem) desno, kjer je možnost, da nam pot prečka kolesar ali pešec. Vendar bom o tem več napisala še kdaj drugič.

Vidno polje, na sliki 4. je skoraj popolni mrtvi kot, zato je potreben bočni pogled:

 

Vzvratna ogledala pa so tudi nepogrešljivi pripomoček pri vzvratnem parkiranju in vožnji vzvratno. Sposobnost omenjenega naj ne bo odraz neke velike vozniške spretnosti, pač pa je to osnovno zananje vsakega voznika. Vaja dela mojstra…tako se boste izognili prenekateri ‘buški’ in praski, ki jo bo vaš avto deležen med parkiranjem. Predlagam pa, da v primeru, da tega niste vešči, najprej trenirate doma s karkiranjem med koše za smeti, po možnosti plastične ;)

Promet je sestavljen iz množice vozil, pešcev, kolesarjev, motoristov, zato se nikakor ne moremo voziti po cestah kot, da bi bili sami. Nesreče se dogajajo ves čas, tudi zaradi takih in drugačnih nesrečnih slučajev na katera sami včasih nimamo vpliva, a zato je toliko bolj pomembno, da pozorno spremljamo dogajanje okoli nas in s tem preprečimo nesreče zaradi lastne nepazljivosti.

In ne, ogledala na avtomobilskih senčnikih na voznikovi in sovoznikovi strani niso vzvratna ogledala, tista so pa res namenjena popravljanju makeupa, a seveda ne med vožnjo!

.

Včeraj, ko sem se zvečer vračala iz Celja, sem nekje v Levcu naletela na izredno počasno voznico, ki je tudi izven naselja vozila 50km/h, občasno je pospešila na 60 km/h, potem sredi ničesar potegnila na 80 km/h, za kake tri minutke, potem je bila tabla za naselje, brez omejitve hitrosti (neobrobljena tabla) in ženska je spet bremzala na 40 km/h. Precej zoprna zadeva, saj je dolgo zaradi nasprotnega prometa in nepreglednih odsekov ceste, nismo uspeli prehiteti. Tako sem malce pred Prekopo prehitela gospo v križišču. To se sicer ne sme itd. ampak res sem se prej prepričala, da z leve in desne ne bo nobenega avtomobila. Za mano je uspel prehiteti še en voznik, drugi pa so se ciazili naprej. Gospa je namreč naredila zelo dolgo kolono.  

Od kar je potrjen novi pravilnik o kaznih za prekrške v prometu, so nekateri ljudje začeli voziti po polžje, saj se kazni bojijo kot hudič križa, a od kazni so oddaljeni svetlobna leta, saj vozijo daleč prepočasi in s tem ovirajo promet. Ne podpiram divjanja po cestah, me pa zelo moti, kadar kdo vozi daleč pod omejitvami. Mislim, da problem prepočasnih voznikov ni to, da si ne bi upali peljati več, ampak zgolj nepoznavanje CPP.

Zato sem se odločila, da tu na hitro ponovim nekaj pravil, kar se hitrosti tiče, ki se mi zdi, da delajo nekaterim voznikom velike težave…pa gremo…

NAJVEČJE DOVOLJENE HITROSTI NA SLOVENSKIH CESTAH ZA OSEBNA VOZILA:

• AVTOCESTE: 130 km/h  - Avtocesto prepoznate po zelenih tablah ob cesti in tem znaku:

.

.

• CESTE REZERVIRANE ZA MOTORNA VOZILA (obvoznice, dvopasovnice v okolicah mest,…) 100km/h - Te ceste prepoznamo po modrih tablah in po tej tabli:

 in konec teceste:

Ponavadi to pomeni, da se prične avtocesta, kar je označeno z zeleno tablo (130 km/h) ali pa navadna magistralna cesta (90 km/h) .

• VSE OSTALE CESTE IZVEN NASELIJ 90 km/h  - Te ceste prepoznamo po rumenih tablah. Kjer se konča naselje, se avtomatsko začne omejitev hitrosti 90km/h, če pa zagledate naslednjo tablo, pa peljite dalje 90 km/h tudi v označenem naselju:

 (90 km/h)

 Ker tabla ni obrobljena s črno črto, to pomeni, da za to naselje ne velja omejitev hitrosti 50 km/h. Torej: Neobrobljena tabla = 90 km/h. Tisto idejo o tem, da je tu omejitev 70 km/h kar pozabite, to je larifari! V Sloveniji samodejana omejitev (brez izrecnega znaka) 70 km/h za osebna vozila ne obstaja! 

• CESTE V NASELJU - 50 km/h  - Naselje z omejitvijo hitrosti pri 50 km/h prepoznamo po črni obrobi na tabli:

 (50 km/h)

in konec naselja:

 

(omejitev po tej tabli je 90 km/h)

Po definiciji CPP naselje ni tam, kjer so hiše, pač pa, kjer je naselje označeno z zgornjo tablo. Torej, dragi vozniki, če zagledate hiše ob cesti, pa ni nikjer črno obrobljene table - veselo dalje 90 km/h.

Torej:

Avtocesta za Maribor (130 km/h), srednja tabla označuje cesto rezervirano za motorna vozila za Maribor (100 km/h), spodaj je pač navadna cesta za Jesenice (90 km/h).

  

 .

.

OSTALE OMEJITVE HITROSTI - V primeru izredne omejitve hitrosti pod običajnimi omejitvami, ki sem jih naštela zgoraj, je ta omejitev ustrezno označena z znakom…npr:

  in konec cone  

kar pomeni, da peljete dalje 50 km/h, če ni table za konec naselja oz. ni druge table za omejtev hitrosti.

 in konec omejitve

 Območje umirjenega prometa 10 km/h

(ponavadi ob šolah, vrtcih…) 

itd….itd…

KDAJ SE OMEJITEV ZAČNE IN KDAJ KONČA?

Omejitve, ki so izven standardnih omejitev (AC 130 km/h, HC 100 km/h, MC 90 km/h, Naselje 50 km/h) so torej označene s tablami, konec teh izrednih omejitev je tudi vedno označena z znakom, razen, kadar gre za križišča. Konec križišča razveljavi omejitev, ki je bila postavljena pred križiščem, tudi če ni znaka, ki končuje omejitev! Če je izven označenega naselja (90 km/h), pred križiščem znak,  ki označuje omejitev hitrosti na 60 km/h, to pomeni, da konec križišča označuje tudi konec omejitve in lahko dalje peljete 90 km/h.

KONEC VSEH OMEJITEV:

Ta znak končuje vse izredne omejitve hitrosti, ki so bile označene z znakom. To pa ne pomeni, da zdaj lahko peljete kolikor vam avto potegne, ampak se držite pravila:

 130 km/h - na avtocestah,  100 km/h - na cestah, rezerviranih za motorna vozila,  90 km/h - na vseh ostalih cestah izven naselja,  50 km/h - na cestah v naselju,  30 km/h - na območjih omejene hitrosti,  10 km/h - v območjih umirjenega prometa in v območjih za pešce

SIMPL K PASULJ!

in še to..

Voznik ne sme brez upravičenega razloga voziti tako počasi, da bi oviral druge udeležence v cestnem prometu. Kadar se za vozilom, ki vozi na čelu kolone s hitrostjo, ki je nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste, nabere kolona vozil in ni mogoče takega vozila varno prehiteti, mora voznik na prvem primernem kraju zapeljati toliko izven vozišča, da ga kolona varno prehiti ali pelje mimo.

Kadar je hitrost vozila, za več kot 50 % nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste, mora voznik takega vozila vklopiti vse štiri smernike. Ko se za njim nabere kolona vozil, ki ga ne more varno prehiteti, mora zapeljati na prvem primernem kraju izven vozišča in pustiti mimo kolono vozil.

Slovenski prometni policiji, ki ima baje precejšnje težave s prepočasnimi vozniki, pa predlagam, da tem voznikom zastavijo naslednja vprašanja:

1. Koliko je omejitev hitrosti izven naselij? Koliko v naselju?

2. Kakšne table označujejo naselje in katere table ne označujejo omejitve hitrosti kot so v naslejih?

3. Kdaj preneha veljati izredna omejitev hitrosti?

V primeru, da prepočasni voznik ne zna odgovoriti na ta vprašanja, je čas, da še enkrat opravi tečaj iz CPP.

PA ŠE TO - GLEJTE PROMETNE ZNAKE, NISO KAR TAKO ZA HEC  TAM ZA CESTO!