MOJCAS

Ufff…a še znam tole?

• Boeing 737-700 je za en drek letalo…ker čutiš vsak vetrič…scarry.

.

• 2,5 € za 0,5 l vode oz. za skoraj 3 dl zanič kave, je za moj okus malce preveč.
• Nevede sem prešvercala ampulico s parfumom na letalo…in ni eksplodirala.
• Mi kdo lahko razloži, kako to, da te na letalo v ročni prtljagi pustijo z vžigalnikom, ne pa s kremo? Ja, kreme so res teroristke, o ja… Baje ima Al Kaida fino kremo proti gubami…imenjuje se: Kaaabuuum…učinek je takojšen…
• Die Bahn je moje najljubše prevozno sredstvo v Nemčiji, ne pa tudi v Sloveniji.

.

• V Nemčiji postanem nervozna kadar mi kdo reče, naj kaj vržem v smeti…
• Letališče v Kölnu ima neke fancy oznake, ki jih ne razume noben bog…
• Moja sestra živi v ulici, v kateri se dogaja Schlinkov roman Bralec.
• Tokrat sem ameriško vojsko videla samo skozi okno, ko je mimo prifrčal njihov F16. Prekleti važiči…

.

• Tole bo strašno politično nekorektna izjava: Od oka ne ločim med Japonci in Kitajci, sploh pa ne, če v isti restavraciji prodajajo kitajsko hrano in suši…
• In vendar pijem tudi pivo…dosti ga mam za celo leto…
• Če rišeš ponoči v temi, lahko hitro zamešaš barve…tako so Majini lasje namesto rjavi, postali vijolični.
• Vedno lahko računaš na Hugha Granta…
• Maja ima simpatične sodelavce in sodelavke.
• Nemške razprodaje dejansko so razprodaje kakršne si človek želi in predstavlja.
• Kljub temu, da sem javno razglabljala, da ne bom nakupovala, je moja bilanca naslednja: Dve torbici, dva modrca, pulover in srajca in barvice
• Dva dni sem se spogledovala s Tommyem Hilfingerjem, pa sem ga potem pustila viseti, ker ni bil prave barve…
• Alzacija mi je že od nekdaj očarljiva,prava mešanica dveh temperamentov.
• Nikoli, ampak res nikoli, ne reci Kubancu, čigar 3/4 familije je pobegnilo s Kube, da je njegova domovina ‘cool’…don’t do that, res ne…
• Takoj po zaužitju tequile, je težko razložiti, kaj si misliš o predsedovanju Slovenije EU…pa tudi ironijo nemškega sistema potrošništva je težko razložiti, če se ti vrti od tequile.
• Poznam skoraj vse Slovence v Heidelbergu. No, ja, tiste, ki študirajo tam.
• Kmalu dr. fizike je zelo natančen pri pripravi mase za čevapčiče, saj stehta tudi začimbe… Aja, pa parkirati zna bočno, da bi človek kar aplaudiral.
• Dejavnosti ‘KUD France Prešeren Heidelberg’ ( ) emeljijo na grilanju in popivanju…
• Iz mesta do gradu v Heidelbergu je točno 315 stopnic.
• Majin krščenec je eden najbolj srčkanih otrok, kar sem jih kdaj videla.
• Knjige imajo svoja življenja…
• Gosi so hude, če jim rečeš, da so račke…
• Vsi na Inštitutu vedo vse o meni…juhej…in hip-hip-hura za mojo zgovorno sestro
• Citat dneva je prispeval Konfucij: ”So ljudje, ki iščejo globino in delajo čudeže. Prihodnje generacije jih bodo morda omenjale. Sam tega ne mislim početi.”
• Iz dneva v dan mi je bolj žal za tisti izpad, kratek stik pred dnevi…sicer mi ni žal, da sem tiste besede dala od sebe, žal mi je kako sem to naredila. In reakcija z druge strani je bila (hvalabogu) zrela - torej daleč od moje. Ne posipam se s pepelom, le najbolj pametno pa vendarle ni bilo in tudi ne podobno meni…ah ja…vsi delamo napake…
• Radovana so prijeli med vožnjo z avotobusom…no, zato se pa jza raje vozim z vlakom

.

• Kako se znebiš komada, ki ti venomer hodi po glavi?

• So nekateri ljudje, ki mi v tem trenutku dajejo več kot se zavedajo.

Torej…

• na Blogres nisem šla, ker imam svojo sestro VELIKO raje kot svoj blog in sem se brez premišljevanja odločila, da preživim raje vikend z njo, saj jo vidim samo nekajkrat na leto.
• razbila sem svoj najljubši lonček za kavo…torej….you are free to buy me one…ki bo še postal najljubši :D

.

• Zadnje čase razbijem veliko reči…očitno me čaka sama sreča…about time…

.

• drive-in McDonald’s ni odprt celo noč…
• šla sem se duhcanje po muzejih
• namesto refoška dobila v kozarec kis…odpovedala refošk, ker nisem bila razpoložena za solato… in se priklopila na cabernet sauvingnon…
• ni nam všeč dež, nismo navdušeni nad vročino…pa kaj bi radi, no!
• po galerijah raje hodim sama kot v dvoje…zaenkrat…

.

• zakaj niso muzeji in galerije odprti tudi zvečer…muzej zna biti kulisa za lep date…ne vem, si pa mislim…
• tiste kanzone s Sardinije sploh niso tako anoying…
• moja garderobna omara je dobila nove zaloge…
• od kdaj je moja sestra world’s best stylist in mi lahko vsiljuje svoj okus? ahhh, že od nekdaj…saj res…
• baje mi spuščeni lasje ne pašejo…zato mi težijo, da zadnjih nekaj dni nosim spete lase…hmmmm…vse me pa tut naserjejo…
• mami in Maja sta me danes ugrabili…se mi prislinili s pretvezo, da gresta pač zraven, ko sem šla k računovodji, nato pa sta me zvezali in odpeljali v BTC…jejhata…in tam so mi oprali možgane in domov sem se vrnila z dvema paroma novih čevljev…sicer so full luštni…ampak…so tudi nujno potrebni?
• še vedno hodim v posteljo z Mojstrom in Margareto, a to se bo kmalu končalo…žal.
• Za R.P…torej…v zadnjih petih dneh, sem bila v Ljubljani…hmmm…let me think…3x. Enkrat od tega sem bila tam kamor smo včasih hodili na kavo, pa še prav prijetno je bilo. No in potem sem spontano zavila peški mimo našega faksa…to je že kr velik korak…zame, ne za človeštvo…očitno so bile neke pozitivne vibracije tisto popoldne. 
• a sem ratala grumpy old woman? ehhh, pa kaj potem
•  sorodniki…hmmm ja…smo kot big happy family, z nekaterimi si delimo priimek, ne pa tudi političnih usmeritev….zato se v času volitev glasno prepričujemo…a doslej ni še nihče nikogar prepričal
• Osrednjeslovenska regija…whatever…skropucalo… Regije = še več birkoratov in birokracije…pomembna vprašanja pa ostajajo brez pozornosti javnosti…
• Okey nove čevlje imam, zdaj jih mora nekdo peljati na sprehod, vključno z mano?  p.s.: Nismo na lancu…ne čevlji, ne jaz
• Stari dećki svirajo i pjevajo, da ti srce plače…sinočnji koncert Rada Šerbedžije z gosti, je bil zadetek v polno. In veselje je videti na odru glasbenike, ki v nastopu uživajo, ne pa, da samo čakajo, da bo konec. Yes, Mojca is a fan now…

.

• Pozdrava poletju sem se včeraj uspešno izognila v velikem loku…jeeeej!
• Selitve pa to…hmmm…zdaj sem v fazi globokega premišljevanja…
• Ja, vem, vse je še pred mano…wide open spaces are waiting for me to make new mistakes… Zakaj pa ne…
• Čakam na rezultate, čakam, čakam, čakam…in seveda zamujajo že hmmm…6 dni…wau…Balkane moj!
• Že vse življenje zbiram nekaj…o ja…trenutke…
• Roni še vedno misli, da je kraljica…in da je 7 zjutraj zadnji čas, da vstanem iz postelje…

.

• Psi me imajo radi…jaz pa samo pse na 4-ih nogah…in tudi Luna me ima rada….o ja…sam tega še ne ve…

.

• Kako že? Bože spasi?

.

• Kam na kavo v centru? V Kofetino na Petkovškovo nabrežje…zraven Zmajskega mosta

• Zakaj sem s to svojo nemščino taka atrakcija za Nemce? Kje sem se naučil tko dobr, zakaj, kako…bla bla…jah ta vaša nemščina ni baš neka umetnost…
• Naši so izpadli iz Eura…naši so seveda Nizozemci…ugotovila sem, da je skrajni čas, da se začnem učiti nizozemščino in da jo mahnemo kdaj na obisk k sorodnikom. Dedek bi bil tega vesel…sem prepričana.
• Moja mami je zelo zvedava gospa…in zadnje čase ima neke otroške fore…kaj pa to? zakaj pa to? s kom pa to? kako pa to? kje pa? kdo pa je?….
• Tojto…zaenkrat…sicer bi lahko povedala še marsikaj…aaaaa-a, pa ne bom.

Sej sploh ne vem, kje sem zadnjič ostala… &

• Nekaj vam bom zaupala -ljubim dež, tako me ti deževni dnevi spoloh ne motijo. V sanje me ziblje zvok nežnih dežnih kapelj, ki trkajo na okno.
• In (še vedno) ljubim oblake. Sploh tiste, ki naredijo barvno paleto na nebu in jih obsveti še zahajajoče sonce. Včeraj zvečer sem zaradi čudovoitih oblakov zapeljala ob rob ceste in za trenutek opazovala umetnino, ki jo je ustvarilo Nebo. Preklela sem dejstvo, da še vedno nisem uredila situacije s fotoaparatom, zato sem fotko naredila s telefonom…no ja…ni dobra…

.

Ko sem povedala, da sem zamudila minutko zaradi opazovanja oblakov, so me vprašali, kaj je tako posebnega na oblakih. To, da so enkratni in neponovljivi in trajajo le trenutek, dokler jih ne razpiha veter ali  odnese čez horizont.

• Še vedno ljubim sladoled. Zadnjič je pri nas odpovedala sodelovanje zmrzovalna omara pri hladilniku, čemur je sledil odklop in tajanje. Mami je zato morala vse reči iz zmrzovalnika prestaviti drugam ali pa jih celo vreči stran. Moja največja skrb: ”Mamiiiiii, kaj si pa s sladoledom naredila?!” Na srečo ga je rešila

Sinoči:

.

• V minulih 10-ih dneh sem prebrala 3 knjige. In vse so bile zadetek v polno. Res so bili avtorji izbrani zelo dobro (Bradbury, Orwell & Camus).
• Na poti v Celje mi je pred avto skočil mali kuža. En hiter pogled v ogledalo, nato pa ZAVIRANJE in plesanje po cesti, kuža je ostal nepoškodovan, mi tudi, le meni je srce padlo v hlače.
• Naša mami je včeraj s kolegicami tekla na  3. DM teku za ženske, tečem pa tudi jaz, ampak na manj izpostavljenih krajih. Moje tekaške ekspedicije bi bile veliko boljše, če ne bi imela bolečin v podplatih in nogah. Naša mati je odločila, da je to posledica slabe obutve in zato sem si kupila nove running šuz Pozersko bele so…kar pomeni, da bodo redne obiskovalke našega pralnega stroja…nisem se jim mogla upreti…

.

• Udeležila se bom Blogresa, kaj pa ti? Sicer sem se prijavila za oba dneva, ker bom malce tam in malce ne. V tistih dneh imamo namreč en rojstni dan, Maja pride domov itd itd…

.

Še vedno je v spominu Blogres vol. 1, ki je bil prelomni dan za družabno življenje blogerjev Na predavanjih ne bi rada zamudila Gerda Leonharda in Boruta Peterlina (njegov blog redno spremljam). Nekaj predavanj pa bom prešpricala, kava anyone?

• Imam mali crush na tega lepotca, ki sliši na ime Nas - prihaja iz družine bostonskih terierjev in je v lastni Primoža Prošta, bivšega vratarja Gorenja in po novem vratarja danskega Silkeborga. Na obisk ga je pripeljala Murni.

.

In fotka tedna - Očitno je crush obojestranski:

• Ste si že ogledali celo zbirko press fotk s snemanja filma Vampir z Gorjancev. Priporočam.

Te fotke ne bom zatajila…

.

Foto: Ivona Ljubičić/ Press foto Vampir z Gorjancev

‘Moj najljubši profesor’

.

Foto: Ivona Ljubičić/ Press foto Vampir z Gorjancev

Po snemanju sem mu rekla: ”Pavle, če bi bil vi moj profesor na faksu, bi že davno diplomirala.” …hmmmm

• Včeraj smo šle s 4-imi puncami (ja seveda!) gledat Seks na WC-ju…ermmm…v mestu. Med obveznim postankom pred filmom v WC-ju sem na tleh ženskega WC-ja opazila…hmmmm ja…spermo…očitno se je nekdo fino imel…dobro, da je nisem pohodila… Ne vem ali je bila to posledica zgodnje projekcije Seksa v mestu ali pač posledica česa drugega… Film se je odrezal po pričakovanjih…nasmejal me je, nasmejal je druge, ko sem se jaz smejala, ko ni bilo smešno…ah ja…na koncu so punce odločile, da sem jaz Carrie…hmmm…to mi ni tako zelo všeč, ker si ne želim hoditi okoli kot ptičje strašilo, nočem biti tako zgubana (lahko sem tako pofotošopirana, to me ne moti), pa tudi Mr. Big ni bil nikoli my kind of man…ah ja… Film je prebavljiv, a sodi v kategorijo: Ugrizni, prežveči, pogoltni in pozabi. A je prebavljiv…všeč mi je kako konča poročni šopek
• Začelo se je EP v fuzbalu….ja whatever….
• V torek sem preklela svoje delo, ker nisem mogla it, kamor sem želala. V torek sem tudi rekla adijo mojemu delu. No comment
• Gre kdo na Roisin Murphy?

,

• Zadnje čase imam neke gospodinjske napade…kuhanje, pospravljanje…obup!
• Recimo, da je to vse, kar se je dogajalo v zadnjih 10-ih dneh no ja, niti približno…
• Vprašanje tedna: Kako je Piki v Nemčiji vedel za ‘nenavadne dogodke’ v Krškem pred mano?
• Tiho je odšel dr. Marušič - velik izguba za slovensko psihiatrijo. Kdo bo zdaj skrbel za ta naš samomorilski narod?

p.s.: Vse najboljše za 500. rojstni dan, Primož Trubar

”It was the best of times, it was the worst of times…”

• Dnevi, ki minevajo nosijo melanholijo, le še redki nasmehi so tisti, ki rišejo nasmehe, le redki so obrazi, ki še premorejo barve.
• Zvoki se izgubljajo v praznih prostorih med spancem in zavestjo, med realnostjo in fikcijo. Redko kdaj kdo zapoje tako, da obnemim in zadržim dih.
• Tolažim se z lažjo, da bo prostovoljni pekel trajal le še nekaj dni.
• Komplimentom sicer ne verjamem, se bom pa nekaj dni hranila z njimi.
• Kraji, kamor smo včasih hodili, niso več tisti iz mojega spomina in nobenih nostalgičnih čustev ne premorem več.
• Cigaretni dim ustvarja dimno zaveso, da zakrije majhne pomanjkljivosti tam, kjer pravzaprav popolnosti ni nikoli bilo.
• Vleče me mesto, kliče v svoje naročje…
• Če bi vsaj poslušal svoje besede, če bi jih razumel, če bi jih res začutil, bi se več ne smejal, saj bi vedel, kaj je zares odšlo skozi tista debela železna vrata…
• Samo trenutki so tisti, ki štejejo, samo trenutki nam lahko pripadajo, čas pa je sam svoj gospodar.
• Lahko bi mu povedal, kar je mislil:”Ona je veliko več.”
• Laži vrežejo globlje od meča.

.

• Nekateri ljudje premorejo vid, a so slepi.
• Pazi se ljudi, ki nosijo maske nasmehov, pod njimi pa grimase zavisti in privoščljivosti.
• Veliko napak sem naredila v svojem življenju. Niti ene ne obžalujem zares.
• Na sotočju dveh rek nekih misli, idej in želja, sta se zopet srečala dva (ne)znanca. Ona je pomahala na sosednji breg in zaklicala: ”Habla con migo!” In zdaj se sprašuje, čemu je tako dolgo čakala.
• Si upaš z mano krasti čas?
• Za vse je kdaj čas. Za ljubezen, za žalost, za veselje, solze…in tudi za odpuščanje. A vse potrebuje svoj čas.
• Daj svobodo in sam boš svoboden…Če si upaš…
• Včasih živimo mimo življenja, včasih pa res živimo, nekateri nikoli…a tega ne bodo nikdar izvedeli, nikdar razumeli…
•  Po prstih stopa v moj dan, pomlad.
• Na ta pomladni dan: Grab a boy, grab a girl!
• We’ re all a little crazy…aren’t we? Deli =Crazy

Hmmm…ne najbolje…ampak okey…who cares…

• Letos mi jo je cvetni prah precej zagodel…zdaj se mi je vnelo še oko…ni luštn…kar pomeni, da okoli hodim kot zombi oz. me brez sončnih očal težko vidiš. Najs…
• Nekatere stvari prihajajo k svojemu koncu. Končno. Drugo se šele dobro začenja. Končno.
• Še zmer čakam na tisto kavo…
• Vse me mine, ko vidi, kako neprofesionalni znajo biti tisti, s katerimi po sili razmer poslovno sodelujem…ne več dolgo.
• Vračam se v rokomet In če bi prej pogruntala, da me sem in tja kliknejo v španskem Ciudadu, potem bi kdaj pa kdaj napisala kaj o Pajotu in Zormanu. Čestitke za evropski naslov in lep pozdrav Pajotovi simpatični družinici!
• Čestitke za poroko Ivu in Brigiti!
• Začenjam projekt OI 2008 - kar ne pomeni, da bom šla na OI, ampak dan pričetka je tudi rok, do katerega se moram spet spraviti v formo kot sem bila pred poškodbo kolena. Ne gre za dieto, ampak za nabiranje kondicije in mišic.
• Tudi jaz imam psa, remember… Naš brakjazbečar Brin. Povsem nevzgojen, trmast, nagajiv in dober lovski pes (tega vam ni treba vedet)…

.

• Danes oddam neko zgodbo…držte pesti…
• V nedeljo sem bila po dolgem času zopet na kasaških dirkah, kjer sem bila včasih stalen inventar…japp, se pač zgodi… V nedeljo se je izplačalo iti že zato, da sem videla nekatere ljudi, ki jih že nekaj časa nisem.

Piton I - lani zmagovalec kasaškega derbija, letos prvi štart v nedeljo

(Fotke by me)

• Ugotovila sem, da sem vozila že več kot polovico avtomobilov od naših najbljižjih sosedov
• Zadnjič gledala film Secretary in bila navdušena.
• Še vedno mi sedejo rock klasike…Metallica, Bon Jovi, Gunsi, Bruce, Eric, U2,…
• Danes pa mi sede malo klasike zmešane s popom :D Zvečer greva s Petro na koncert Eroice.
• Ugotovila sem, kaj se je zgodilo sodobnim moškim - ženska emancipacija…ampak to ni izgovor, da so se kar vdali…
• Okey, dost bo…vsega tako ali tako ne morem in vsega kar bi rada povedala, ne smem napisat…

No pa dejmo…

• novo frizuro mam pravijo, da si potem ne moreš nikoli več sam narediti tako fine frizure, s kakršno prideš od frizerja….well…motijo se…meni je uspelo. Po umivanju las sem uspela svojo frizuro narediti še boljšo. En velik plus zame in za mojo frizerko!
• Česar res ne prenesem več slišati je ‘muzika’ od Girls Aloud…oh come on…pa toliko dobre muzike je, vrtijo pa najslabšo…Yeah, I don’t speak French, so let the funky music do the talkin’ …al nekaj takega…
• Spremljate Mašincin evrovizijski spešl? Sproščujoče, kajti brez slabe vesti lahko poveste kako pikro
• Pa še malo reklame za blog, ki si to resnično zasluži. Jaz sem ga sicer odkrila že pred časom, zdaj pa je čas, da ga še vi. Slovenski policist na misiji na Kosovem, a ne piše o svojem delu, pač pa o preživljanju prostega časa tam. Kljub temu izredno zanimivo. Žal ima prostega časa malo, saj ne piše tako pogosto. :D Pa vendar…res vredno ogleda. Pobrskajte tudi po njegovem arhivu.
• Ultra? Hmm…z Urošem sva se kar strinjala glede življenjske dobe tega kluba…in na otvoritvah so vedno isti ljudje…hmmm…malo sem se zamislila…
• V čem je fora, da prideš na otvoritev kluba in potem ne plešeš, ampak stojiš tam kot klada drv?
• Kdo gre vedno in povsod prvi plesat? Ja mi, a ne!
• Če rečem, da se ne bom slikala, to pomeni, da ne dovolim, da me snemaš…kapiš?!
• A sem že povedala, kako sem se znebila osvajalca? Ne, ne, tokrat mu nisem rekla, če se poroči z mano Delala sem se kot da ga ne razumem. Japp, blondinke pridejo lažje skozi…
• Baje sem ”Agwa woman” in kje, hudiča, imam svoj Agwa našitek?!
• Vsaj prodajalec kebaba se je zabaval in premagala sem svojo fobijo do kebaba
• Vse skupaj mi je dopizdilo.
• Razpoložena sem za romantično komedijo s srečnim koncem. Preveč je bilo že tragikomičnih epizod.
• Kaj imata skupnega časopis in seks v zvezi? Oba sta najprej dnevnika, nato pade naklada in postaneta tednika, potem pride do racionalizacije in izideta le še mesečno, potem postaneta priložnostna, nato pa ju ukinejo. In potem je baje čas za novega.
• What goes around, comes around…
• MOJCA JE SITA VSAKOVRSTNIH LAŽI IN ZAVOHA JIH ŽE NA KILOMETRE. So don’t…
• Baje naj bi z leti postali manj izbirčni, jaz pa sem še bolj…sama kriva…
• Letos sem izpustila kresovanje. Večer sem preživela v družbi filmov.
• Ima kdo službo zame
• Če je doktor rekel nobene košarke, potem to pomeni tudi nobenega metanja na koš in igranja 1-1 s sosedovimi tamalimi, kaj ne? Well… Zmagala sem, ampak me je 3-letni deček spotaknil, da sem pikirala po tleh big tajm in posledice - nategnjene vezi še na desnem kolenu in odrgnina na komolcu in bolečine od udarca. Ampak ta mali jo je dobro odnesel. In v opravičilo, ker me je spotaknil, sem dobila poljubček od tamalega…ja, I’m so easy. Ampak komolec me pa še vedno svinjsko boli.
• Neprecenljivo: da vidiš večino prebivalcev naselja (40+), vključno z lastno 49-letno mami, igrati se igrico Gnilo jajce.
• Z Bejbimanco (stara 3 mesece) imava že pogovore, ki pa ne gredo dlje od Guuuuuu Guuuu, Buuuu Buuuu, Auuuuu. Ampak se pogovarjava. In zdi se mi, da razume moje šale Vsaj 5x v minuti ji povem, da je lepa, luškana, srčkana itd. Is that to much?
• 5 jih je, pa niso vsi skupaj za enega.
• Če slišim še enkrat besedo ‘dres’, te bom ukinila.
• Še 8 ur do konca ’službe’.
• Pogrešam Spontanost in Sproščenost.
• Nikogar ne bomo čakali, moje življenje je brzovlak, stopi hitro gor ali pa pomahaj v slovo.
• Ja, ble so iskrice. Kaj pa zdaj?
• Dopizdila mi je tudi dieta. Pa še vedno vztrajam.
• Jutri pa po nekaj mesecih premora spet na tekmo v Celje In celo veselim se tega. Ne glede na rezultat.
• Sosedov Miha me je vprašal, če si znam narediti špagete. Đizus krajst, a res delujem totalno negospodinjski tip. I’m a (fucking) Jamie Oliver, only better! Že zaradi mojih kuharskih sposobnosti si gotovo želite, da bi me imeli doma
• ”To je pa Mojca, pa ne una od Kekca.” ….hmmm…počas se mi zdi, da sem že kr od kekca ja…
• NEEEEEEEEDAAAAAAAAAASEEEEEEEEEEEEMIIIIIIIIIIIIII.
• Aja, pa še to….pasivci (ne pasavci) mi gredo na živce. Ob njih dobim vedno hiter napad popizditisa….

p.s.: Do you realy wanna rock with me?