MOJCAS

Kako sem opravila z Mojco

”In seveda sem imela sindrom žrtve…to mi je pomagalo predvsem pri samopomilovanju. Najlažje je se vsesti v kot in jokati, da se je ves svet zarotil proti meni in da sem res boga in bla bla… Samo jeba je, če te patetike nihče ne vidi. Potem nima smisla. Ves teater zaman. Nikogar, ki bi ploskal…jaz pa sem to vlogo odigrala tako dobro!” BERI DALJE…

Čipka

”Pred očmi se mi je prikazal tisti prizor izpred desetletja, ko je prišel domov z veliko buško na glavi in belo šatuljo v roki. Začela sva se prepirati, kar je bilo za naju v tistem času nekaj povsem običajnega. Takrat je prišel domov po treh dneh, ne da bi jaz sploh vedela kje je, kaj počne, s kom je…ali sploh je. Bila sem jezna nanj, ker je počel reči, ki jih ne bi smel, ki so bile neumne in nevarne. To me je bolelo. Nato pa je sredi prepira pokleknil pred mano in odprl tisto šatuljo. Verjetno sem ga pogledala debelo, še bolj debelo pa sem pogledala, ko sem v šatulju zagledala čudovito čipko. Za roko me je zaprosil s čipko, ki naj bi bila del moje poročne obleke. Čudovito. Neponovljivo. A že takrat bi mu morala reči ne in oditi. Tako pa sva se mučila še šest mesecev in nato sem odšla.” BERI DALJE…

Zelo osebno

”Po daljšem premisleku je padla odločitev, da se kategorija Zelo osebno poslovi s tega bloga, ostajajo pa moji stari zapisi. Nisem človek, ki bi karkoli skrival - to ste že opazili - toda moje osebne izkušnje mi pravijo, da to ni najbolj modro. S čedalje večjo branostjo, je na mojo stran znašlo tudi precej ljudi, ki niso imeli dobrih namenov, ne z mano, ne s kom drugim iz mojega življenja, tako je odločitev, da to kategorijo ukinem, pravzaprav zelo lahka. Ja, gre za obrambno. Za obrambo tistega, kar je še ostalo, tistega najglobjega. Brez težav bi vam dala tudi to, a tega pač ne morem in nočem dati vsem. Vas, svoje bralce, izredno spoštujem, veliko vas tudi poznam, a prosim razumite, da je ta stran vse preveč na očeh raznoraznih ljudi. In ne, ni mi problem stati gola pred vami, a raje si ljudi pred katerimi se popolnoma razgalim, izberem sama. Tudi tokrat bo tako.” BERI DALJE…

Nekoč sem bila članica Atomik Harmonik

Dolgo sem oklevala s to objavo, čeprav me je žulila že dolgo. Vsi govorijo o njih, noben pa ne ve, da sem tudi jaz nekoč bila članica te popularne skupine.

Po vzoru Smeha (ki ga ni več med nami), bom izvedla intervju sama s sabo.

Q: Trdiš, da si bila nekoč članica Atomik Harmonik. Lahko malo več poveš o tem?

A: Ja seveda. Z veseljem. Kajti dolgo sem oklevala ali bi šla s to svojo zgodbo v javnost ali ne.  BERI DALJE…

Vie getes du?

”Tole zgoraj ni napisano v nizozemščini ali kakšnem drugem bolj severnjaškem jeziku, to je poskus nemščine. In ker se mi zdi napaka tako fenomenalna (sproducirana by slovenski rokometaš), sem se odločila, da uvedem kar celo rubriko Vie getes du?. Rubrika bo moj dnevni update dogodkov. To je za vse tiste, ki jih zanima wie es mir geht.¹

Torej…nekaj nepomembnih stvari, ki so me zaposlovale danes.”

”

Hajlajt večera je bila - poleg 16-ih testerjev, ki jih je Alenka dobila v drogeriji, ko je kupovala naše darilo za Piko - izjava Pikine sestre Petre:

Pika: A ni tale čisps full svetel?

Jaz: Ja, verjetno je bilo sveže olje, ko so ga cvrli al pa je bolj mal ocvrt.

Petra: Uuuu, kaj sem jaz zdajle pomislila…da kadar je bolj rumen čips, da dajo bolj rumena jajca notr… (to je bilo še na začetku večera, ne nič ni še pila…bil je čist blond moment)” BERI DALJE…